Jure Kljajić

Ob koncu maja čebelarjem vreme ni bilo naklonjeno. Zaradi prenizkih temperatur je začelo primanjkovati hrane, panji so ostajali prazni, čebelje družine pa brez možnosti za razvoj. Junija so se vremenske razmere sicer umirile, vendar je škoda že nastala, saj ni bilo pravih možnosti za razvoj družin.

Brez naravnega vnosa hrane čebele ne morejo normalno delovati. Sladkor, ki ga dodajajo čebelarji, je le začasna rešitev – podobna infuziji, ki proces le podaljšuje, ne pa ohranja v polnem teku, pojasni Dušan Milinković, izkušen čebelar, dolgoletni predsednik Čebelarskega društva Črnomelj in terenski svetovalec pri Čebelarski zvezi Slovenije. Kot pravi, čebele za normalno delovanje potrebujejo kakovostno naravno hrano, ki jim omogoča razvoj žlez za izločanje matičnega mlečka, s katerim hranijo naslednje rodove.

Nekatere čebelje družine so sicer ostale v dobri kondiciji, vendar tudi to ne zadostuje, če ni paše. V takšnih razmerah ne pomagajo niti najboljše naprave niti najvišja strokovna znanja – brez ugodnega vremena in naravne paše ni uspeha.

»Dva zelo neugodna meseca sta za nami. V juliju in avgustu, ki sta izrazito sušna meseca, je paše v naših krajih konec. Upamo, da si bodo čebele vsaj delno opomogle, čeprav je škoda povzročena – ostali smo brez prvega točenja. Bojimo se, da bo prihodnja sezona še slabša. Ne glede na vse, posledice se bodo zagotovo poznale,« opozarja Milinković, mentor čebelarskih krožkov in človek z obilico idej, ki zna povezovati ljudi.

M. G.

Čebelarsko društvo Črnomelj danes šteje približno 150 članov, ki prihajajo predvsem iz občine Črnomelj, nekaj pa tudi iz širše okolice. V občini delujeta dve čebelarski društvi – črnomaljsko in viniško, ki se je v preteklosti, kot je po čebelarsko dejal Milinković, od črnomaljskega izrojilo.

Površina pasišča ČD Črnomelj znaša 339,7 kvadratnega kilometra, leži pa na nadmorski višini med 200 in 900 metri. Prva spomladanska čebelja paša je na vrbi in češnji, ki čebelam omogočata dober spomladanski razvoj. Glavni paši na tem območju pa sta žlahtni kostanj in akacija, ki raste pretežno v nižinskem delu pasišča, kjer je tudi večji del čebelnjakov, zato razen ob Kolpi praktično ni prostora za prevozne čebelnjake. Kostanj pa cveti predvsem na vzhodnih obronkih Kočevskega roga.