Današnjemu porastu fašizma v Evropi bi se morali bolj upreti


Osemdeset let mineva te dni od prihoda prvih partizanov na območje pod Sokolskim vrhom, kjer so v roški globeli začeli graditi prve barake in postavili naselje, pozneje imenovano Baza 20, v katerem se je naselilo vojaško in politično vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Ob tej priložnosti je pokrajinski svet Zveze borcev za vrednote NOB Dolenjske in Bele krajine danes na Bazi 20 pripravil spominsko proslavo, na kateri so nastopili Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča, trobilni kvintet Policijskega orkestra, 1. spominski dolenjski partizanski bataljon, recitatorka in praporščaki.

Slavnostni govornik je bil zgodovinar, akademik dr. Jože Pirjevec, ki je kratko opisal prihod in nastanitev vodstva slovenskega osvobodilnega gibanja na Bazi 20 ter nekoliko podrobneje opisal dogajanje na Bazi 20 neposredno po padcu in kapitulaciji Italije: »Taborišče je bilo tisti trenutek kakor ladja, kadar v njej kurijo pod vsemi kotli in stoji pripravljena z napeto paro, da vsak čas izpluje na visoko morje. Vse je mrgolelo. Tovariši so se neprestano posvetovali. Potem so poslali Kidriča, Avšiča in majorja Jonesa, predstavnika zaveznikov pri glavnem štabu, v Novo mesto na pogajanje z Italijani. Iz Ljubljane so po padcu Italije na Rog prišli številni intelektualci in umetniki. Še bolj kot prej je Baza 20 postala naša Šparta in naše Atene. Ta spoj izobrazbe, ustvarjalnosti ter oboroženega boja je bil enkraten, ne samo v zgodovini odporništva jugoslovanskih, ampak tudi evropskih narodov.

Nek ameriški agent, ki je bil dolgo časa med našimi partizani, je v svojem poročilu nadrejenim pravilno zapisal, da gredo Slovenci v boj s puško in knjigo. Anglež Peter Wilkinson, ki je pozneje postal vodja vseh britanskih tajnih služb, je ugotavljal, da je zaradi svojih značilnosti, najpomembnejši dogodek, kar jih je bilo v srednji Evropi od Napoleonovih časov dalje. Milovan Đilas, ki se je udeležil Kočevskega zbora, je v svojih spominih zapisal, da so bili Slovenci in njihov boj proti okupatorjem nekaj posebnega. V nobeni jugoslovanski deželi ni bilo take samozavesti in takega navdušenja ob ustvarjanju lastne države. Po mojem mnenju je med narodnoosvobodilnim bojem in našo osamosvojitvijo popkovina, kakor je med materinim telesom in porajajočim se otrokom. Brez matere otrok ne bi bilo. Brez NOB naše države ne bi bilo ... «

Zbranim so spregovorili tudi župan občina Dolenjske Toplice Franci Vovk, predsednik pokrajinskega sveta Zveze borcev za vrednote NOB Dolenjske in Bele krajine Borut Likar in Rada Zergol, predsednica Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažič. Z veseljem je povedala, da se je odnos do Slovencev v Trstu v zadnjih petdesetih letih izboljšal, obenem pa je z grenkobo v glasu povedala tudi, da je zbor ostal brez svojih dolgoletnih prostorov za vaje, ki jim jih je brez opozorila odvzel tržaški župan Roberto Dipiazza, opozorila pa je tudi na porast fašizma ne le v Italiji, ampak tudi v številnih drugih evropskih državah, ter dodala, da bi se morali temu bolj upreti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se