Dragana Stanković

V TPV je prišel leta 1994 kot inženir strojništva. Leta 2006 je postal član uprave TPV, deset let kasneje je prevzel funkcijo direktorja – predsednika poslovodstva in nazadnje funkcijo direktorja krovnega podjetja TPV Group. »Skozi vsa ta leta sem si nabral ogromno izkušenj, od postavljanja strategije, trženja, prodaje, razvoja, organizacije proizvodnje, obvladovanja kakovosti, nabave do vodenja podjetja. Še posebno pomembna je motivacija zaposlenih, da kot ekipa držijo skupaj in delajo kot eden,« pravi.

»Osebno sem si v TPV-ju postavil visoke cilje, kje bi rad videl podjetje nekoč. Večina ciljev je sovpadala s strategijo podjetja, kjer smo si prav tako vedno postavljali ambiciozne načrte. Te smo uspeli prenesti na vse zaposlene in v večji meri cilje dosegli. Pridobili smo velike, pomembne posle pri premijskih proizvajalcih BMW-ju, Volvu, Mercedesu. Vzpostavili smo razvojno ekipo, postali eno najbolj inovativnih podjetij v Sloveniji, uspešno razvili želene produkte, proizvodnjo, celotno ekipo pa preselili v Brežice, kjer smo imeli zadosten prostorski potencial za širitev in s tem za nadaljnji razvoj.«

Ob tem večkrat poudari, da mu brez odlične ekipe sodelavcev zagotovo ne bi uspelo. »Tudi zaradi njih bo TPV, kjer sem preživel več kot polovico svojega življenja, vedno v mojem srcu.«  

Nova zgodba - poslovno svetovanje

Njegova zgodba v TPV-ju se je tako počasi zaokrožila in čas je bil za novo. Tako se z novimi sodelavci in svojim podjetjem MG Consult podaja na pot poslovnega svetovanja podjetjem, ko ta ne vidijo več prave poti naprej in potrebujejo izkušene svetovalce, ki jim bodo pomagali, da bodo še uspešnejši, prodornejši. Letos zaključuje tudi dveletno izobraževanje na področju coachinga. »To je ena boljših stvari v mojem življenju. Je zelo učinkovita metoda, ki pa v Sloveniji še ni prav dosti izkoriščena, a verjamem, da še bo.«

Konec aprila mu poteče tudi štiriletni mandat predsednika Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Kot predsednik ne bo več nadaljeval. Ne zdi se mu prav, da bi v tako uspešnem okolju s tako eminentnimi podjetji kot manjši podjetnik še naprej vodil zbornico. Si pa želi ostati v njenem upravnem odboru.

Kot pravi, so v zbornici z majhno, a kompetentno ekipo ogromno naredili, predvsem na infrastrukturnih projektih. »Veliko je bilo narejenega že v času mojega predhodnika Jožeta Colariča. Že v samem začetku delovanja je zbornica izvajala tudi močan pritisk na dokončanje dolenjske avtoceste. Poleg tega se je ves čas delalo na izboljšanju elektro infrastrukture. Posledica tega je kar nekaj novih razdelilnih transformatorskih postaj. Vse to je izjemnega pomena za dolenjsko gospodarstvo.«

Dragana Stanković

Sam je dajal velik poudarek inovativnosti podjetij v regiji, ustanovili so tudi sekcijo za inovativnost. Prepričan je, da je inovativnost izrednega pomena za vsako, tudi najmanjše podjetje. Če nekaj novega razviješ v pravem trenutku in daš zadevo na trg, si zmagovalec, pravi. Edino, kar mu kot predsedniku zbornice kljub trudu celotne ekipe ni uspelo »premakniti« z mrtve točke, je tretja razvojna os. »Predvsem Belokranjci pa tudi Novomeščani smo ujetniki zahtev peščice ljudi. Cesta čez Gorjance, po kateri se vsak dan v službo vozi ogromno Belokranjcev, je resnično nevarna.«

Ulica brez 'špetirja'

Gorjup je rojen Novomeščan, iz Ulice Mirana Jarca, kjer živi z družino še danes, le da je staro domačo hišo zamenjala nova. Življenje v Novem mestu je čudovito, pravi. Sploh ulica Mirana Jarca je med Novomeščani znana kot nekaj posebnega, kot vas znotraj mesta, kjer so vsi zelo povezani in kjer nikoli ni 'špetirja'. 

Je najmlajši od treh bratov. Doma so živeli skromno, a nič jim ni manjkalo, v duhu tedanjega časa pač. »Zelo sem hvaležen za to, kar sta mi dala starša. Vzgajala sta nas v poštenosti, delavnosti in odprtosti.« Vsi trije so močno povezani še danes. »To se mi zdi največ vredno, kajti prijatelji pridejo in lahko tudi gredo, družina ti pa ostane. To prenašam tudi na svojo hčer in sina. In res sem srečen, ko ju vidim, kako se razumeta, kako se imata rada. Na oba sem izjemno ponosen.«

Rad ima dobro hrano, rad kuha, je tudi sommelier. In velik ljubitelj glasbe. »Rad imam umetnost nasploh. Če je le mogoče, obiščem kakšno galerijo, ko sem kje v tujini.« Pravi, da je človek morja, čeprav gre rad tudi v hribe. Pri srcu mu je kolesarjenje in kot 'morskemu' človeku seveda jadranje, navtika, še posebej, če ima humanitarno noto. Kot aktiven član novomeškega Lions kluba vsako leto sodeluje tudi pri pripravi dobrodelne regate. Na letošnji bodo denar zbirali za deklico Loro, ki nujno potrebuje gensko terapijo, zato upa, da jim bo uspelo zbrati čim večjo vsoto.

Kot zaveden in ponosen Novomeščan je novim sodelavcem, ki so z vseh koncev Slovenije, povedal, da bo sedež podjetja vedno v Novem mestu. »Tu je preveč lepo, da bi se kam umikal. In vedno, ko je priložnost, povem, da prihajam iz najlepšega mesta na svetu.«