##IMAGE-3034902##

Pri tedniku Reporter spremljamo blokado dela novomeškega okrožnega sodišča v zadevi kaznivega dejanja družinskega nasilja, katerega žrtev je bila glede na ugotovitve tožilstva Novomeščanka Hermina Nur Grabner.

Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu je 21. maja 2018 na tamkajšnje okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper nekdanjega islamskega verskega vodjo imama Midhata Mujkića. Obtožen je za kaznivo dejanje nasilja v družini in za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, kar je po obtožnici storil Hermini. Z njo je Mujkić živel 20 let, imata tudi sina.

Od vložitve obtožnice do zdaj, torej v več kot treh letih, je sodišče v Novem mestu izvedlo zgolj predobravnavni narok v tej zadevi (novembra 2018), na katerem se je Mujkić izrekel, da ni kriv. Zadevo vodi sodnica Mojca Hode.

Na naše vprašanje na sodišče pod vodstvom predsednice Tatjane Plut, zakaj sodnica Hodetova še po več kot treh letih ni začela glavne obravnave, so nam odgovorili, da bo razpis naroka glavne obravnave, ko bo zadeva v skladu s sodnim redom prišla na vrsto.

Poznavalci pravijo, da gre za čisto sprenevedanje, saj je okrožno sodišče v Novem mestu eno od manj obremenjenih okrožnih sodišč v državi. Zato je nemogoče, da tako dolgo zadeva ne bi prišla na vrsto za glavno obravnavo. Gre za sum opustitve dolžnega ravnanja sodnice. Niti nekaj mesecev oviranega dela sodišč zaradi pandemije nerazumno dolgega reševanja primera ne spremeni.

Zaradi tega smo ministrstvo za pravosodje, katerega po novem vodi Marjan Dikaučič, naslovili vprašanje, ali bodo v okviru svojih pristojnosti v skladu z zakonom o sodiščih izvedli nadzor na delom sodišča v tem konkretnem primeru. Ukrepali so takoj po našem vprašanju. V petek so v skladu s 67. a členom zakona o sodiščih okrožno sodišče v Novem mestu zaprosili za poročilo o stanju reševanja zadeve, zlasti z vidika časovnih okoliščin trajanja tega sodnega postopka. Po prejemu odgovora bodo postopek preučili v smeri morebitnih nadaljnjih aktivnosti.

Vsekakor takšno ravnanje sodnice Mojce Hode in predsednice sodišča Tatjane Plut ne bi smelo biti brez posledic. Kot je znano, čakanje na razreševanje primerov družinskega nasilja na sodiščih žrtve nasilja (večinom gre za ženske) dodatno psihično obremenjuje. To je zanje sporočilo, da za državo niso pomembne. Ukrepanje zoper odgovorne na novomeškem sodišču bi bilo lahko sporočilo Hermini, da za državo vseeno ni popolnoma nepomembna.

Seveda ni presenetljivo, da se trenutno Hermina počuti oškodovano ne zgolj zaradi nasilja nekdanjega partnerja Mujkića, ki ji odreka pravico tudi do kakršnegakoli premoženja iz njune dolgoletne zveze, pač pa je znova žrtev: tokrat žrtev slovenskega sodstva. Slednje jo z blokado v tem primeru dodatno ponižuje.