Cvetna nedelja in velikonočna razstava v Dolenjskih Toplicah
##IMAGE-2209741##
Kristjani danes, zadnjo nedeljo pred veliko nočjo, obhajajo cvetno nedeljo, ko verniki k blagoslovu prinesejo v šope povezano pomladansko zelenje. Praznik predstavlja spomin na palmove veje, s katerimi so ljudje slovesno pozdravljali Jezusa Kristusa, ko je prihajal v Jeruzalem. Danes se bere evangeljsko poročilo o Jezusovem trpljenju - pasijon.
Škofje vseh šestih slovenskih škofij bodo danes maševali v svojih stolnicah, tudi novomeški škof Andrej Glavan bo na škofijskem dvorišču na Kapitlju ob 9. uri blagoslovil zelenje, nato pa bo v stolnici sv. Nikolaja daroval mašo.
Obred cvetne nedelje se začenja z blagoslovom zelenja (oljčnih vejic in butar) pred cerkvijo, ki ga nato v procesiji med petjem slavilnih pesmi verniki nesejo v cerkev. Zelenje verniki izbirajo in povezujejo od kraja do kraja različno ter ga ponekod tudi okrasijo s pomladanskim cvetjem.
Društvo podeželskih žena Dolenjske toplice in tamkajšnje Društvo vinogradnikov sta v sklopu obhajanja cvetne nedelje včeraj v Dolenjskih Toplicah priredila 6. Razstavo velikonočnih dobrot s pokušino peciva in vina. Ohranjanje izročila se v Topliški dolini vnovič krepi, je povedala predsednica Društva podeželskih žena Angelca Matkovič.
Po njenih besedah so se pri društvu, ki šteje skoraj 100 članic, odločili, da bi obudili nekoliko pozabljeno izročilo starih časov, ko se je velikonočne praznike praznovalo manj razvpito, a bolj iskreno. Članice so sklenile predstaviti kuhinjo Topliške doline, ki je po njeni sodbi dokaj podobna ostali slovenski, kljub temu pa je v njej ostal skrit napol pozabljeni skupni spomin na nekdanje kočevarske nemške sosede.
V sklopu dosedanjih razstav in tudi zadnje so predstavile izročilne jedi, ki so jih nekdaj pripravljali v dnevih pred in med velikonočnimi prazniki. Na letošnji razstavi v Kulturno kongresnem centru Dolenjske Toplice je polovica članic prikazala tradicionalni velikonočni žegen, sestavljen iz suhega mesa, navadno šunke ali krače, klobas, hrena, krušne pletenice, potice, belega kruha in pobarvanih jajc oziroma pirhov ter ostale jedi, je pojasnila Matkovičeva.
Gospodinje navadno velikonočni žegen v soboto nesejo v cerkev k blagoslovu, v nedeljo po prvi maši pa se družina zbere in praznično hrano v družinskem krogu pozajtrkuje, je dejala in naštela še ostale na razstavi predstavljene značilne jedi, najprej za veliki petek tako imenovano alelujo, potem proseno kašo s suhimi slivami, kislo repo in pečeno postrv. Med po postnimi jedmi pa tradicionalno praznično kosilo s potico ali ostalimi velikonočnimi dobrotami.
Kot je ocenila, sodobne Topličanke in Topličani izročilo, ki se vnovič krepi, v veliki meri spoštujejo, praznovanje velike noči pa je med njimi bolj priljubljeno kot praznovanje božiča, na kar po njenem mnenju vpliva tudi čas porajajoče se pomladi.
Kot je povzela Matkovičeva, se na razstavi podeželskih žena kriza ne pozna, saj so morale podeželske gospodinje že včasih s skromnimi sredstvi in sestavinami pričarati praznično vzdušje, v kriznem obdobju pa se bo njihova iznajdljivost vnovič dokazala.
