© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Šentrupert
Čas branja 3 min.

Kraj tišine, zgodovine in kozolcev


dolenjski-list
Oglasno sporočilo
25. 6. 2025, 16.23
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Dobrodošli v Šentrupertu, majhni občini z velikim srcem, umeščeni v objem dolenjskih gričev in spokojne Mirnske doline. Kraj in občina, poimenovana po svetem Rupertu, sta eden tistih kotičkov Slovenije, kjer se čas ustavi, narava zašepeta svojo zgodbo, človek pa znova začuti pristno povezanost s tlemi, dediščino in ljudmi. Ni naključje, da je prav Šentrupert tisti delček Slovenije, ki ga je svetovna televizijska mreža CNN uvrstila med razloge za obisk naše države. In domačini vam bodo to potrdili – z nasmehom, prijazno besedo in odprtimi vrati.

Šentrupert Glavna.jpg
Občina Šentrupert
Šentrupert

Pokrajina, ki govori z molkom

Ko se človek sprehodi po mehko valoviti pokrajini, obdani z gozdovi, vinogradi in travniki, začuti tisto tišino, ki ni prazna, temveč zgovorna. Jože Zupan, častni občan Občine Šentrupert, je to čudovito ujel z besedami: »Mehka lepota dolenjske pokrajine je preplet dolinic, ravnic in blago vzpenjajočega se gričevja, čez katero valovi zgovorni molk gozdov; na prisojnih pobočjih v ta mir zavriskajo vinogradi, po ravnicah in dolinah pojejo zaplate njiv, plavajoče v zelenem morju travnikov; ostareli gradovi pokajo po šivih, pomlajeni zvoniki številnih cerkva na gričkih lovijo – kot otroci z drobnimi prstki – modrino neba, osameli kozolci mrmrajo sami sebi svojo starčevsko modrost, v okamnelih mlinskih kolesih se nabira pajčevina skrivnostne romantike – sončni žarki roso v njej pretakajo v varljive bisere; reke pa šumno tečejo, tečejo … In brezšumno tudi tu teče čas.«

Dežela kozolcev.jpg
Občina Šentrupert
Dežela kozolcev

Srce doline in zgodovina

Občina Šentrupert je bila ustanovljena 14. junija 2006 z izločitvijo iz Občine Trebnje. Njena simbola – grb in zastava – sta zgodovinsko podprta pri sveti Emi in plemiški rodbini Barbo. Grb prikazuje zlato rumenega leva z rdečimi atributi in srebrnim krajcem v šapi, oblikovan je v klasičnem heraldičnem slogu. Zastava v modro-rumeni barvni kombinaciji ponosno razkazuje iste elemente.

l_742635l_7227607_20250304_DSC_2057_print.jpg
Občina Šentrupert
Grb Občine Šentrupert
Občinski praznik praznujejo 2. junija, ob obletnici dograditve gotske triladijske cerkve sv. Ruperta, največjega kulturnega spomenika občine. Prvič omenjena že leta 1163, stoji kot tiha priča stoletij vere, kulture in trdoživosti lokalnega prebivalstva.

Dolina, gradovi in poti

Mirnska dolina je tudi dolina gradov. Barbova graščina na Veseli Gori, grad Škrljevo in grad Mirna, vsi iz časa od 11. stoletja dalje, so neprecenljiva kulturna dediščina. Ljubitelji zgodovine in narave lahko te znamenitosti spoznavajo po številnih pohodniških in kolesarskih poteh.

Barbova graščina.jpg
Občina Šentrupert
Barbova graščina
V Šentrupertu sta dve kolesarski poti, ki obkrožata vse glavne kulturne znamenitosti in kolesarju ponujata čudovite razglede. Čez drn in strn prek Nebes: 38 kilometrov dolga kolesarska pot je zaradi številnih vzponov razmeroma zahtevna; Ob vodotokih Šentruperta je lažja, ravninska pot, dolga 28 kilometrov. Tukaj potekajo tudi pohodne poti. Pot romarjev od Žalostne gore in Vesele Gore do Zaplaza je posebna oblika oživljanja starih romarskih šeg in navad. Steklasova pohodna pot po obronkih Šentruperta je 20 kilometrov dolga krožna pot, ki jo lahko prehodimo v dveh delih v obe strani. Emina romarska pot pa je približno 120 kilometrov dolga pešpot, ki povezuje kraje od Šentruperta do Sv. Eme pri Podčetrtku, ki so kakor koli povezani s sv. Emo.

Križev pot.jpg
Občina Šentrupert
Križev pot

Dežela kozolcev - edinstven muzej na prostem

Največji ponos kraja pa je Dežela kozolcev, prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. Na 2,5 hektarja površine in kilometru urejenih poti se obiskovalec sprehodi med 19 različnimi sušilnimi napravami – od preprostih enojnih kozolcev do bogatih toplarjev. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar iz leta 1795. V bližini stoji tudi Simončičev toplar, edini kozolec z nazivom kulturni spomenik državnega pomena.

Simončičev toplar.jpg
Občina Šentrupert
Simončičev toplar

Ljudje - tihi graditelji skupnosti

 A tisto, kar najbolj zaznamuje Šentrupert, so njegovi ljudje. Gostoljubni, prijazni, topli – s trdnimi koreninami in pogledom, usmerjenim v prihodnost. Tu še vedno velja stisk roke, klepet pred cerkvijo ali prijazna beseda mimoidočemu.

Na kmečkem dvorišču, na prireditvi v Deželi kozolcev ali med pohodom po gričih – vedno vas bo spremljal pristen dolenjski nasmeh. Tukaj še znajo reči »dober dan« z očmi, postreči z domačim vinom in povedati zgodbo, ki gre iz roda v rod.

660732B4-B2F0-4EDD-B645-1C940575FBD6.JPG
Občina Šentrupert
Šentrupert
V Šentrupertu ljudje ne živijo le v kraju – živijo z njim. Vsaka pobuda, vsak projekt, vsako prizadevanje nosi pečat skupnosti, ki spoštuje naravo, zgodovino in – tudi svojo kompleksno sedanjost.

Kraj odprtih rok in toplih ljudi

»Stopi do Zadrage, cerkve na Okrogu, povzpni se do Vihra in še dlje – v Nebesa. Razgled ti bo vzel dih. Postregli ti bodo, ne boš žejen. Dali ti bodo prijazno besedo,« nas je povabil Jože Zupan. In prav to je Šentrupert – kraj pogleda v modrino neba, pristne dolenjske besede in spoštovanja do preteklosti.

Cerkev sv. Ruperta 02_Foto M. Pršina.jpg
Občina Šentrupert
Cerkev sv. Ruperta
Vabljeni v ŠENTRUPERT – v deželo kozolcev, srce doline in dušo Dolenjske.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.