GEN energija

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Predstavitev študije izvedljivosti hladilnih sistemov za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), ki jo je v četrtek, 10. septembra, v Kulturnem domu Krško pripravila družba GEN energija, je odprla eno najbolj perečih vprašanj prihodnje umestitve objekta v prostor.

Ker so toplotne zmogljivosti reke Save za neposredno hlajenje že v celoti izkoriščene z obstoječo nuklearno elektrarno, bo morala nova elektrarna delovati neodvisno od pretoka in temperature reke. Študija, ki jo je za GEN energijo izvedla belgijsko-francoska inženirska družba John Cockerill Hamon, ponuja analizo štirih tehnoloških možnosti. Odločitev pa ne bo le tehnična, temveč zahteva tehtanje med ekonomiko delovanja, obremenitvijo okolja in družbeno sprejemljivostjo.

Od betonskega dimnika do hibridnih rešitev

Pripravljena študija je sistematično primerjala štiri tehnološke rešitve za dve potencialni tipski elektrarni. Prva možnost je hladilni stolp na naravni vlek (NDCT), ki je klasična hiperbolična betonska konstrukcija in deluje po načelu učinka dimnika brez mehanskih ventilatorjev. Za investitorja pomeni ekonomsko in obratovalno najboljšo možnost, saj ne porablja elektrike za pogon ventilatorjev, zahteva minimalno vzdrževanje in je izjemno zanesljiva. Glavna pomanjkljivost je njena razsežnost, saj bi pri močnejši različici elektrarne stolp dosegel višino skoraj 198 metrov in ustvaril izrazit vidni oblak vodne pare.

Druga možnost zajema kombiniran naravni in mehanski vlek (FANDCT), pri katerem se z vgradnjo obodnih ventilatorjev na dnu stolpa poveča zračni tok, kar omogoča znižanje objekta na od 75 do 80 metrov. Namesto enega orjaškega stolpa sta tu predvideni dve enoti. Ta rešitev prinaša bistveno večjo porabo lastne električne energije za delovanje ventilatorjev in dodaten mehanski hrup.

Gen energija

Tretja možnost je hibridni stolp z zmanjšanim izpustom vidne pare (PAFANDCT), ki združuje mokro in suho hlajenje. Z mešanjem ogretega suhega zraka in vlažnega toka skoraj v celoti odpravi vidno kondenzacijsko sled oziroma bel oblak dima. Z vidika umestitve v prostor je ta rešitev najbolj diskretna, a hkrati ekonomsko najdražja, saj zahteva največjo priključno moč za delovanje ter obsežno redno čiščenje in vzdrževanje prenosnikov toplote.

Četrta možnost pa so mehanske hladilne celice z induciranim vlekom (IDCT), ki sestavljajo modularni sistem od 56 do 64 manjših celic višine okoli 20 metrov. Imajo najmanjšo višinsko opaznost in najnižje začetne gradbene stroške, vendar zasedejo največjo površino, ustvarjajo tveganje vračanja toplega zraka in zahtevajo visoke obratovalne stroške.

Ekonomska vzdržnost proti invaziji v prostor

Analiza stroke daje prednost stolpu na naravni vlek (NDCT). V 60-letni življenjski dobi elektrarne zanemarljiva poraba energije za ventilatorje in minimalni stroški vzdrževanja nadoknadijo večjo začetno naložbo v gradnjo visoke betonske lupine. Kot ustrezno alternativo ob morebitnih višinskih omejitvah študija navaja kombinirani vlek (FANDCT), vendar se predlog investitorja zaplete ob pomislekih lokalnega okolja.

Prebivalci Krškega, Žadovinka, Leskovca in Spodnjega Starega Grada opozarjajo, da bi skoraj 200 metrov visok betonski objekt pomenil nov agresiven poseg v krajino, ki je z obstoječimi jedrskimi in energetskimi objekti že zdaj obremenjena. Kot navajajo lokalni predstavniki, v ožjem trikilometrskem pasu pod neposrednim vplivom živi okrog 11.000 ljudi. Med občani je slišati razmišljanja, da bi bil nižji stolp – čeprav ekonomsko manj ugoden – za lokalno skupnost sprejemljivejši.

Pomisleki ZEG-a: ključna vprašanja okoljske in vodne bilance

Predstavniki Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) pod vodstvom Karla Lipiča so na javni predstavitvi in v obsežni pisni pobudi opozorili, da je pred končno izbiro rešitve nujno razkriti vse vhodne podatke in strokovne izračune. Glede vodne bilance in izhlapevanja ZEG opozarja, da bo zaprti sistem hladilnega stolpa z izhlapevanjem uparil izjemne količine vode. Zato zahtevajo natančne podatke o dejanskem odvzemu surove vode iz Save in o deležu, ki se bo vrnil kot kalužna voda.

Prav tako nevladna organizacija poudarja tveganje nastajanja lokalne megle, poledice na cestah in senčenja okolice, kar bi lahko vplivalo na mikroklimo, prometno varnost in kmetijstvo, predvsem na sadjarstvo zaradi nevarnosti pozebe.

Ob scenarijih poletnih suš in ekstremnih vročinskih valov ZEG opozarja na kumulativni vpliv na reko Savo do leta 2063. Ob načrtovanem podaljšanju obratovanja obstoječega NEK-a na 80 let postavljajo vprašanje, kako bosta v sušnih obdobjih pri nizkem pretoku Save hkrati delovali obe elektrarni, ne da bi pri tem ogrozili ekološko sprejemljiv pretok in rečni ekosistem.

Poleg tega so bila izpostavljena tudi vprašanja uporabe biocidov in kemikalij za preprečevanje biološkega obraščanja ter zahtevni geotehnični pogoji temeljenja stometrskih objektov na prodnatih in slabše nosilnih podlagah Krškega polja.

Iskanje družbenega soglasja

Generalni direktor družbe GEN energija Andrej Vizjak in vodja sektorja za nove jedrske objekte Vinko Planinc poudarjata, da bo končna odločitev optimizirana in pretehtana tudi z vidika družbene sprejemljivosti. Predstavitve študije so namenjene zgodnjemu razčiščevanju dilem, še preden bo projekt vstopil v fazo državnega prostorskega načrtovanja (DPN) in pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Jasno pa je, da bo morala GEN energija v prihodnjih korakih lokalni javnosti in stroki ponuditi nedvoumne odgovore na vprašanja o vplivih na mikroklimo in dokazati, da izbrana tehnologija hlajenja ne bo prizadela kakovosti življenja v Posavju.