Arhiv Lokalno.si

''Uspeh ni samo moja zasluga, ampak vseh naših zaposlenih,'' je sinoči ob osvojitvi naziva dolenjsko-belokranjske gazele v Dolenjskih Toplicah dejal direktor trebanjskega Rema Igor Kastelic. Naslov najhitreje rastočega podjetja v regiji je Rem zaslužil drugo leto zapored, ob njem pa sta bili letos nominirani še podjetji Metalna Senovo in Lesoj iz Ribnice.

Časopisna družba Dnevnik, ki projekt slovenskih gazel vodi tretje leto, je s sinočnjim izborom dolenjsko-belokranjske gazele vstopila v sedmo leto tega projekta, kjer izbirajo najhitreje rastoča podjetja. Na državni ravni bodo zlato gazelo razglasili 22. oktobra v Ljubljani.

Tudi sinoči je podelitev minila v sproščenem vzdušju, za kar sta med drugim poskrbela voditeljica Bernarda Žarn in novinar Vito Avguštin. Slednji je v krajših intervjujih z vsemi nominiranci pred polno dvorano topliškega Kulturno-kongresnega centra direktorje predstavil tudi na bolj oseben način.

Tako smo izvedeli, da je prvi mož Rema Igor Kastelic pred kratkim postal oče, da redno hodi v gore in da med vodenjem živilskega obrata (po poklicu je živilec in pred zaposlitvijo v Remu leta 2003 je vrsto let deloval na tem področju) in Rema, ki proizvaja kontejnerje, ni bistvene razlike. Tudi direktor Metalne Senovo Ivan Umek je redni gost gora (včeraj se je ravno vrnil s Kredarice), prepričan, da je dobra kondicija pomembna za posel, sicer pa je še razkril, da sam peče kruh, kot je to počela njegova mati. Jože Oražem, direktor Lesoja, je recept za uspeh opisal z besedami: ''Delat, delat in delat in nič zapravljat po nepotrebnem.'' Avguštin je v pogovoru z Oražmom še razkril, da vrsto let ni bil niti na dopustu, letos pa trikrat, in da je ponosen oče treh hčera, starih 8, 9 in 10 let.

Sicer pa so si Lesoj, Metalna Senovo in Rem nominacijo zaslužili s poslovnimi kazalci.

Lesoj je Jože Oražem ustanovil po tem, ko je izgubil zaposlitev v Riko Ribnica. Posla se je lotil v domači garaži z malo žago za razrez hlodovine, leta 1992 je kupil prvi gozdarski stroj in vsako leto širil proizvodnjo. Lani je prodal za 3,2 milijona evra, indeks rasti čistih prihodkov od prodaje v zadnjih petih letih pa je 458. Še vedno je prepričan, da šteje vsak posel, podjetje pa se nahaja pred drugim investicijskim ciklusom, saj so zmagali na razpisu za dostavo lesnih sekancev za ljubljansko toplarno. Gradili bodo novo betonsko halo, kjer bodo les skladiščili in pripravljali za dostavo. Na vprašanje Lokalno.si, kaj si želi v prihodnje, pa je Oražem odgovoril: ''Čim več toplarn in da bomo pri njih tudi mi zraven.''

Preberite še

Trajnost

Sedaj je pravi čas za razmislek o ugodnem ogrevanju doma

Metalna Senovo je nastala po stečaju Metalne Maribor leta 1996. V dveh letih je nekaj vodstvenih delavcev ustanovilo novo družbo, zaposlili so 80 nekdanjih delavcev, stare dolgove pa plačevali vse do leta 2004. A direktor družbe Ivan Umek pravi, da so s trmastim vztrajanjem uspeli in sedaj beležijo do 30-odstotno rast na leto. Večina lastnikov je kar zaposlenih, sicer pa so lani prodali za 22,5 milijona evrov, indeks rasti od 2002 do 2007 je bil 532. Umek je še dejal, da imajo nekaj težav s kadri. ''Pa ni toliko problem v denarju, ampak z delovnim mestom kot takim. Inženirje že imamo, nimamo pa varilcev in ključavničarjev. Kar na nek način razumem, saj si danes mladi želijo več,'' je rekel Umek. Težave povzroča tudi slaba prometna infrastruktura in dražitev nafte in jekla.

Razmere na svetovnih trgih pri svojem delovanju čuti tudi trebanjski Rem. Kot pravi direktor Igor Kastelic, je na tujih trgih zaznati manjše zanimanje in zmožnosti za investicije, kar se pozna tudi v Trebnjem. Njihov največji partner ostaja Trimo Trebnje, poslovanje bo ostalo dobro, ne bodo pa dosegli tolikšno rast kot v minulih letih. Rem je lani prodal več kot šest tisoč kontejnerjev (za 23 milijonov evrov), indeks rasti je bil 1025. Njegov ustanovitelj je Jože Udovič, družbo vodi Kastelic, ki pravi, da se znajo s svojimi bivalnimi kontejnerji prilagoditi vsakemu kupcu posebej. Tako so tudi pred leti preko predstavnikov Red Bulla dobili posel za formulo 1 in za njih izdelali posebne kontejnerje. Za primerjavo: povprečna cena klasičnega je 3.500 evrov, tisti za F1 pa so stali po 14.000 evrov.

Sinoči je bila v Dolenjskih Toplicah 50. prireditev gazel. Predsednik uprave časopisne hiše Dnevnik Branko Pavlin je ponovil dosežke stotih najhitreje rastočih podjetij regije in dejal, da je pomen spodbujanja podjetniškega duha s projektom gazele lani prepoznalo tudi ministrstvo za gospodarstvo. Zbranim podjetnikom pa je sporočil: ''Dokazujete, da ste temelj slovenskega gospodarstva in vzor drugim delodajalcem. Vedite, da ste vsi zmagovalci.''

Državna sekretarka v Službi Vlade RS za razvoj Katja Lautar se je strinjala, da so poslovni podatki stotih družb sinonim za razvoj te regije, in izrazila veselje, da prihajajo novi projekti in da je zaznati napredek pri načrtovanju gospodarskih središč, kot sta gospodarsko središče Feniks in središče JV Slovenije.

''Glas o nas se bo še slišal,'' pa je predstavitev razvoja projekta Gazele zaključila predsednica organizacijskega odbora Gazele Tjaši Artnik Knibbe.

V duhu gazel je sinoči zbrane nagovoril tudi župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk: ''Leta 1999 milijon evrov, leta 2008 4,2 milijona evrov. To je rast občine Dolenjske Toplice, ki je v zadnjih desetih letih za štirikrat povečala svoje investicije, krona pa je ta Kulturno-kongresni center.''

V spremljevalnem programu je nastopila Nina Pušlar, obiskovalce pa je nasmejal Boris Kobal v vlogi podjetniškega guruja iz ZDA, ki je kot Borut Plemeniti Janša zaslužen za uspeh Lesoja, Metalne in Rema.

Galerija

Arhiv Lokalno.si