Gasilska zveza Brežice

Ob podpisu mirovnega sporazuma za Gazo pred dnevi se je, slaveč konec spopadov, zbralo v Egiptu toliko predsednikov oziroma predstavnikov držav, da je bil za vse, ko so poškrobljeni sedeli pred kamerami, skoraj premajhen televizijski zaslon.

Med njimi je bil tudi kakšen, ki je še pred kratkim trepljal po rami Netanjahuja za njegovo vojskovanje proti Palestincem, v katerem je izraelska vojska, po besedah Netanjahuja najbolj moralna vojska, neusmiljeno pobila tudi na tisoče otrok. Če bi lahko ostalo skrito, kako grde stvari so v ozadju, bi bil omenjeni zbor veličastna predstava zmage, tako pa je bil samo predstava. Gledal jo je ves svet.

V senci te in podobnih predstav na svetovnem odru se v naših krajih v teh dneh shajajo gasilci. Praznujejo jubileje gasilskih zvez. Če bi na svetovno tehtnico priljubljenosti in zanimanja postavili na eni strani omenjeno »mirovno« predstavo državnikov in na drugi strani vse naše gasilske jubilejne proslave in gasilske intervencije, bi se tehtnica še vedno nagnila na tisto stran, na kateri ni gasilcev. Zato dodajmo vsaj kak gram pozornosti in pohvale na gasilsko stran.

Lahko uporabimo kar besede predsednika Gasilske zveze Brežice Benjamina Kodriča, s katerimi je nagovoril zbrane na sobotni proslavi 70-letnice te zveze. »Sedem desetletij delovanja Gasilske zveze Brežice – to je zgodba o ljudeh, ki so znali stopiti skupaj, ko je bilo najtežje, in ki so z dejanji, ne z besedami, gradili varnost in zaupanje v naši občini,« je rekel. Podobno je nekaj dni prej o Gasilski zvezi Krško povedal njen predsednik Sandi Lekše na proslavi ob sedemdesetletnici krške zveze.

Kar sta rekla, v praksi pomeni številna izvedena učinkovita gasilska posredovanja v požarih, najmanj enkrat letno, navadno v oktobru kot mesecu požarne varnosti, preverjanja usposobljenosti na obsežnih vajah, kakršna je bila pred dnevi na cerkljanskem letališču in bo spet v kratkem v Brežicah, redno strokovno izobraževanje gasilskih operativcev in druge dejavnosti za stalno pripravljenost.

»Gasilstvo danes ni več samo gašenje požarov. Smo prva linija pomoči ob nesrečah, neurjih, poplavah, prometnih nesrečah. Smo tisti, ki v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč – ne sprašujemo, kdo je v stiski, ampak preprosto gremo,« je Benjamin Kodrič opisal tisto, o čemer se lahko prepričamo ali smo se že.

Zato naj v Sloveniji, ko razmišljajo, ali dati za vojaški proračun tri ali pet odstotkov BDP, pomislijo najprej na gasilce in šele potem na tuje stratege, ki tudi z našim denarjem gradijo evropski protidronski in še kak varnostni ščit, pri tem pa »kurijo« stara in nova vojna žarišča.

Naši gasilci so že več kot stoletje naš protipožarni, varnostni ščit, zlati ščit. To je treba priznati in niti za trenutek ne pomišljati, ko gre za podporo in priznanje gasilcem, ki gredo kadar koli, ponoči in podnevi, od kosila, s »šihta«, s praznovanja brez pomišljanja gredo za boglonaj za klicem gasilske sirene tja, kjer je treba pomagati. Tako se gradi odpornost države, najprej tako, da podpiraš tiste, ki požare gasijo, ne tistih, ki jih netijo.

M. L.