Ko Romi dobijo priložnost - zgodbe o delu, upanju in ponosu: "Rad bi ostal"
Romi po vsem svetu danes praznujejo svoj dan. Na prvem svetovnem kongresu, ki je bil 8. aprila v Londonu, so sprejeli svoje ime, zastavo in himno.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Ob njihovem svetovnem dnevu še bolj kot sicer v ospredje prihaja vprašanje družbene vključenosti, izobraževanja in bivanjskih razmer.
»Poleg vzgoje in izobraževanja je delo najpomembnejša stvar, ki lahko pripelje do boljšega vključevanja Romov v družbo in normalnega življenja,« poudarja Bojan Kekec, direktor Komunale Novo mesto, na kateri z zaposlovanjem Romov pišejo zgodbo o priložnosti in zaupanju.
Tako je Đani Stojanović iz novomeškega romskega naselja Žabjak že zaposlen za nedoločen čas, Samo Brajdič iz šentjernejske Trdinove ceste za določen čas, Nejc Kovačič iz novomeškega Brezja pa prek javnih del za leto 2026. »Oba imata možnost dobiti zaposlitev tudi za nedoločen čas, če se v preizkusnem obdobju dokažeta kot pridna delavca,« doda Kekec.
Pridni, zadovoljni in ponosni
Devetnajstletnega Nejca in skupino romskih delavcev, med njimi tudi nekatere, ki opravljajo delo v sklopu probacije, smo v petek ob pol sedmih zjutraj ujeli na novomeški tržnici, na kateri jim je njihova koordinatorka Marjetka Kastelec pravkar razdelila delo. Za Nejca, ki je končal sedem razredov osnovne šole, je to prva služba. »Bolje mi je, da delam. Na Komunali so me lepo sprejeli, s sodelavci se dobro razumemo. Zdaj delam osem mesecev in bi rad ostal,« zadovoljno pove očka dveh majhnih otrok.
Prek javnih del je na Komunali od maja lani zaposlen tudi Ervin Kovačič, izbrana pa sta bila tudi Iztok Brajdič in Alen Novak, ki pa morata pred nastopom dela opraviti še zdravniški pregled in izpit iz varstva pri delu. »Meni je super. Komaj sem čakal, da v življenju nekaj dosežem, in ta zaposlitev to gotovo je. Pomembno je, da Romi dobimo priložnost za delo,« pravi 34-letni Ervin iz naselja Poganci.
Romi opravljajo predvsem dela na urejanju javnih in zelenih površin, kot so: košnja, pometanje, obrezovanje, v zadnjem času pa jih vključujejo tudi v delovne skupine, ki na smetarskih vozilih praznijo zabojnike. Med njimi je tudi Ervin, ki mu to veliko pomeni in se zelo trudi. »Pogodbo so mi podaljšali do decembra, potem pa upam, da me bodo vzeli. Želim biti zgled, da se da živeti tudi drugače,« poudari.
Kot pojasni Bojan Kekec, je zaposlitev preko javnih del prvi preizkus delavcev. »V tem obdobju se naučijo opravljati svoje delo, spoznavajo delovne procese ter se soočijo tudi z odgovornostjo in disciplino na delovnem mestu. Vsi tisti, ki se v tem prvem obdobju naučijo delovnih navad in svoje delo opravljajo korektno, imajo možnost zaposlitve za določen čas in kasneje tudi za nedoločen čas v našem podjetju.
Zavedamo se, da prihajajo iz drugačnih okolij, zato se tudi še posebej ukvarjamo z njimi. Veliko jim pomenijo pohvale za dobro opravljeno delo – tako od nas v podjetju kot tudi od občanov – in znajo biti zelo hvaležni ter pripadni podjetju. Takrat se vzpostavi tudi medsebojno zaupanje,« razloži Kekec in pohvali »njihove« Rome kot pridne in zanesljive delavce.
Ob tem opozarja tudi na ovire pri vključevanju Romov v družbo. »Dokler bodo socialni transferji v skupnem seštevku višji od težko zasluženih plač, se ta problematika ne bo reševala. Pomembno je tudi, da se iz teh naselij izkorenini organiziran kriminal, ki v svoje omrežje pogosto ujame predvsem mlade Rome in jim uničuje življenja.«
Pomembno delo DRPD z mladimi
Z novomeško romsko skupnostjo se že od leta 2000 intenzivno dela nevladna organizacija Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD). V Brezju in na Jedinščici izvajajo dva socialnovarstvena programa za otroke in mlade. Poleg spodbujanja k izobraževanju, učenju slovenščine, računalniških veščin, šivanja ipd. velik poudarek namenjajo tudi zaposlovanju.
»Skupaj iščemo oglase za delo, pišemo in pošiljamo prošnje za zaposlitev, pripravljamo jih na razgovore. Na tak način smo samo v zadnjem letu dvajsetim mladim pomagali iskati zaposlitev, od tega jih je šest delo tudi našlo, denimo v Revozu, na Osnovni šoli Bršljin,« pove predsednica DRPD Branka Bukovec.
Preko javnih del zaposlili dve Rominji
V obeh romskih programih dela skupaj osem ljudi. Gre za strokoven kader in zaposlene prek javnih del. »Izjemno smo ponosni, da sta med temi tudi dve Rominji. Ermina Kovačič je z nami četrto leto, z letošnjem letom smo na tak način zaposlili tudi Biserko Kovačič. Če bi imeli več sredstev, bi lahko zaposlili še koga, zato smo zelo hvaležni, da imamo tudi več romskih prostovoljk iz naselja Brezje Žabjak, kot so Marjana, Milojka, Darja, Polona …,« doda Branka Bukovec.
Po njenih besedah so prav takšni posamezniki neprecenljiv most z romsko skupnostjo.
»Dobri zgledi vlečejo. Več kot jih bo, bolje bo za vse.
Žal smo tu tudi kot delodajalec omejeni z denarjem, saj smo kot nevladna organizacija odvisni od sofinanciranja države in v manjši meri še od lokalne skupnosti prek javnih razpisov. To onemogoča trajnejše zaposlitve in dostojne prihodke. Delo v naših programih je zahtevno, tudi delovnik ni preveč prijazen do zaposlenih z družinami (dnevni centri so na obeh lokacijah odprti od 10. do 17. ure, op. av.). Vsakič nam je težko in zelo žal, ko se moramo po poteku enega ali dveh let, kolikor trajajo javna dela, od ljudi posloviti in z nekom novim začeti znova. Tudi otroci se namreč zelo navežejo na svoje mentorje.«
Ob tem še opozori, da je pri vključevanju Romov na trg dela veliko škode naredilo tudi medijsko poročanje o romski problematiki po tragediji oktobra lani.
»Že prej ni bilo ravno veliko delodajalcev, ki so naše mlade Rome vabili na razgovore ali se vsaj odzvali na njihove prošnje za delo. Zdaj je žal še slabše. Zato pozivam vse, ki iščejo delavce, naj jim dajo priložnost. Za ustrezne kandidate se lahko obrnejo tudi na naše društvo, z veseljem bomo pomagali,« poudari Branka Bukovec.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
