Belokranjski častniki so se zbrali na letnem zboru
Častniki in podčastnik Območnega združenja slovenskih častnikov Bela krajina smo imeli redni letni zbor. Zbrali smo se v četrtek v prostorih PGD Metlika.
Po pozdravu praporu OZSČ in po himni, ki jo je odpela mlada pevka Ana Bojanc, po uvodnem pozdravu predsednika OZSČ Antona Krašovca in po izvolitvi organov zbora smo nadaljevali z delovnim delom zbora. V imenu obeh belokranjskih županj in župana nas je nagovorila podžupanja občine Metlika, gospa Anica Kopinič.
Nato pa smo prisluhnili podajanju poročil o delu v preteklem letu 2024: poročilu predsednika, finančnemu poročilu, poročilu nadzornega odbora in poročilu častnega razsodišča. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da smo bili belokranjski častniki tudi v preteklem letu aktivni in uspešni. Vsa podana poročila smo soglasno sprejeli.
V nadaljevanju zbora smo sprejeli tudi predstavljeni finančno ovrednoten program dela območnega združenja za leto 2025 ter smernice za leto 2026. Člani OZSČ Bela krajina smo si tudi za letošnje leto zadali izvedbo kar velikega števila zahtevnih nalog.
Nadaljevali smo s svečanim delom zbora – s podelitvijo zahval in priznanj ZSČ, ki sta jih podelila predsednik ZSČ generalmajor Dobran Božič in predsednik OZSČ stotnik Anton Krašovec. Za požrtvovalno delo v OZSČ so letos zahvale OZSČ prejeli Ivanka Kobetič, Marija Ilenič in Peter Golobič, pisno priznanje ZSČ sta prejela Darko Štukelj in Jože Matekovič, bronasto medaljo ZSČ sta prejela Branko Kobetič in Jože Rus, častni znak ZSČ je prejel Marko Kraševec, častni znak ZSČ za sodelovanje pa je letos prejela Glasbena šola Andreja Bajuka.
Sledili so pozdravni nagovori številnih gostov, ki so vsi poudarili naše dobro sodelovanje v preteklosti in želje za nadaljevanje le-tega v bodoče.
Tudi letošnjemu zboru smo pridružili strokovno predavanje z naslovom »Pravilo moči ali pravilo prava?«, ki ga je izvedel predsednik ZSČ, generalmajor Dobran Božič in smo mu prisotni zaradi aktualnosti z zanimanjem prisluhnili.
Naše druženje smo zaključili ob prigrizku in kozarcu belokranjskega, kjer smo se prijatelji in znanci še sproščeno pogovorili med seboj.
