Arhiv DL

Novica, ki te dni kroži v javnosti, da iz novomeškega zdravstvenega doma oz. iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov odhaja ena od kliničnih psihologinj, drži.

V ZD Novo mesto so potrdili, da se je vodja oddelka »zaradi nove zakonodaje in prepovedi opravljanja hkratnega dela v javnem in zasebnem sektorju odločila za poklicno pot v zasebništvo«. Gre za dr. Katjo Brkič Golob, mag. psih., spec. klin. psih., ki ima na Malem Slatniku tudi kliničnopsihološko ambulanto.

V centru zdravstvenega doma tako ostaja le še ena klinična psihologinja, ki ima status specializantke, a kot zagotavljajo, »ne glede na kadrovsko spremembo izvajanje storitev za otroke in mladostnike v centru po programu poteka nemoteno«.

V zasebništvu privlačnejši sistem nagrajevanja

Poudarjajo, da so zaradi spremenjene zakonodaje javni zdravstveni zavodi postavljeni pred dejstvo, da se nekateri profili raje odločajo za zasebništvo, v katerem je privlačnejši sistem nagrajevanja. »V Zdravstvenem domu Novo mesto ažurno objavljamo potrebne razpise in sprejemamo vse potrebne ukrepe za ohranitev programov.«

Že lani oktobra, ko so po večletnih prizadevanjih v zavodu odprli Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter Center za duševno zdravje odraslih, ki pokrivata območje Dolenjske in Bele krajine, je bil govor o tem, da bo treba ekipo kadrovsko okrepiti s psihologi, logopedi in pedopsihiatri, saj je skrb za duševno zdravje zelo pomembna, potreba po večji dostopnosti do teh storitev pa se je pokazala predvsem po epidemiji covida. Vse več je zlasti mladih z najrazličnejšimi stiskami. Nova zakonodaja očitno temu ni v prid.

Ta novomeški primer – ki še zdaleč ni edini – kaže, da so mnogi zdravniki pred težko odločitvijo, ali delati v javnem sektorju ali v zasebništvu, in da nekateri po premisleku izberejo slednje. Bolniki bodo najbrž težko potrdili, da jim odhod zdravnika iz javnega zavoda koristi, saj če ni nadomestnega, lahko ostanejo brez ustrezne oskrbe. Zdravnikov pri nas namreč nasploh primanjkuje.