Mateja J. Potočnik

Blanka Zdravkovič je 43-letnica, ki ji je s trdim delom uspelo oklestiti skoraj 40 kilogramov odvečne teže. To ni le zgodba o uspehu, to je zgodba o rojstvu močne volje, s katero Blanka kljubuje veliki odvisnosti od sladkorja: »Zame je zmaga prav vsak dan, ko mu ne podležem.«

Blanka stopi na tehtnico in zadovoljno premeri številke. 70 kilogramov se izpiše na zaslonu naprave, ki jo je pred meseci pogledovala s cmokom v grlu. Danes skoči nanjo lahkotno in neobremenjeno, tehta namreč toliko kot v cvetu mladosti, ko je štela komaj 20 let. Neprecenljivo. Z dlanmi seže prek bokov in se v mislih sprehodi po oblinah, ki so ji predolgo grenile življenje. V kotičke ustnic ujame nasmeh … presneto težko pot je prehodila, a je bilo vredno, saj sedaj končno zajema življenje z veliko žlico, zdrava, srečna in polna energije.

Iz njenih oči žari odločnost, ki se je oklepa vse od tedaj, ko je prestopila prag shujševalnega šova Življenje na tehtnici. Tam ni ostala dolgo, a je kljub rani izločitvi trmasto sledila načrtu, da se za vedno poslovi od nezdravih navad, se začne zdravo prehranjevati, in kar je bilo še kako pomembno, da telo po dolgih letih znova spravi v pogon. »Bila sem visoko motivirana, neomajna. Tako silovito sem si želela dati vse od sebe, da sem skrbela še za dodatno gibanje ter treninge dopolnjevala s tekom in hitro hojo. Vztrajanje pri nenehnem premikanju in poganjanju telesa je krepilo moj karakter. S takšnim razmišljanjem sem izpolnila zastavljene cilje in ponosna sem, da mi jih je uspelo doseči. Shujšala sem brez stradanja in odrekanja,« pokima Blanka in razloži, da je presrečna, ker ji je uspelo narediti mentalni premik, ki je v njej zanetil močno vero, da ji bo uspelo in da bo v tej bitki ona slavila zmago.

Planet TV

Ujeta v začaranem krogu odvisnosti od sladkorja

Za povečanje telesne teže je bila pri njej kriva odvisnost od sladkorja. O tem je odkrito spregovorila za Jano, ker se zaveda, da gre za resno oviro, pred katero obstane veliko ljudi. Vsem, ki obupujejo, sporoča, da ima tudi sama za seboj zgodbo, polno porazov, ki pa so jo hkrati privedli do trenutka, ko je morala obrniti novo poglavje.

»Bitko s sladkorjem sem neštetokrat izgubila. Kdor se ni nikoli srečal z odvisnostjo, težko razume, da te lahko že en sam košček čokolade vrže v stanje, ko bi pojedel ne le eno čokolado, temveč dve ali tri. Prav zaradi tega so moje prehranjevalne navade temeljile na sladkorju. Že zjutraj sem si, denimo, kupila paket rulad in sadni jogurt ter vse to zaužila za zajtrk. V obdobjih, ko sem popolnoma izgubila nadzor nad bolj zdravim načinom prehranjevanja, sem preskočila kosilo ter namesto tega pojedla tortico in čokoladni puding, vse skupaj pa poplaknila z gostim sokom. Pred spremembo sem prišla celo tako daleč, da sem jedla sladkarije tudi po petkrat na dan, pri čemer sem kupljeno pecivo vedno snedla do konca,« zmaja z glavo Blanka in razloži, kako si je predstavljala, da se bo sčasoma naveličala sladkih grižljajev, če jih bo v določenem obdobju zaužila zares veliko. No, pa se to ni nikoli zgodilo. Ravno nasprotno, njena potreba po sladkorju je postajala čedalje večja in pogostejša. Sledila ji je kot senca in ji šepetala sladke misli, vse dokler ni popustila in znova s slastjo ugriznila v pregrehe, ki so ji uničevale življenje.

Mateja J. Potočnik

Bolečine in slaba volja

Sprva je ob zaužitju sladkorja čutila nekaj kratkih trenutkov pomiritve, nato pa je sledilo slabo psihično počutje. Prežemala sta jo močna nejevolja in brezvoljnost. »Prav začutila sem delovanje glukoze na možgane in posledično je bilo moje razmišljanje precej negativno. Poleg slabega psihičnega počutja sem imela veliko zdravstvenih težav: od ranega jutra so me boleli noge in stopala, gležnji so bili otečeni, mučile so me tudi bolečine v bokih. Spomnim se, da sem le stežka vstala in se še težje sklonila,« se spominja.

Najhuje je bilo prvih 14 dni

Blankina obdobja prenajedanja s sladkarijami so sicer spremljale misli, da tako ne more živeti in da se mora izviti iz začaranega kroga, a se ji kljub občasnemu uvajanju sprememb ni uspelo obdržati na začrtanih smernicah. »Vsakokrat, ko sem se odločila, da bom začela hujšati, mi je bilo jasno, da moram iz prehrane popolnoma izključiti sladkor. Najhuje je bilo prvih 14 dni. Ko je sladkorni detoks dosegel prvi učinek, je bilo sicer nekoliko lažje, a ne dovolj, da bi se popolnoma uprla skušnjavam. Ko sem, denimo, po treh mesecih zdravega prehranjevanja na rojstnodnevnem slavju zaužila kos tortice, je bilo vsega konec. Takoj sem padla v star prehranjevalni vzorec, hrepenela sem po nenormalnih količinah sladkega in nikoli mi ni bilo dovolj.«

Leta in leta takšnega nezdravega prehranjevanja je na njej pustilo nemalo sledi. Poleg zdravstvenih težav jo je na resno stanje opominjala tudi tehtnica, saj ji ni prizanašala s pogledom na trimestno število. Da ni več vedela, kako naprej, pove in razloži, da se je misel o sodelovanju v resničnostnem šovu v njej prižgala kot drobna lučka upanja. Te rešilne bile se je oklenila, kot bi šlo za življenje in smrt.

Odločena, da ji bo uspelo

Morda se je zgodilo na simbolični ravni, a zgolj en klik je bil dovolj, da se je v njeni glavi zgodil premik. »Začutila sem, da mi bo tokrat uspelo shujšati, in tako se je začela moja nova pot. Tu gre za globoko notranje občutenje zdrave odločitve. To sem v sebi začutila v trenutku in občutek je bil globok, trden, intenziven. Po žilah mi je stekla vera, čutila sem jo, se ji prepustila in dovolila, da me napaja. Spomnim se, da sem že poprej dobivala nasvete, kako se je treba v življenju odločiti v sebi, vendar v resnici teh besed nisem razumela. A povem vam, da sem v tistem trenutku naredila prav to: globoko, neomajno sem se odločila za zmago. Prvič sem spoznala, da smo čisto sami odgovorni za svoje življenje,« pripoveduje s takšnim žarom in motivacijskim zanosom, da jo je veselje poslušati. Kljub uspehu, ki se zrcali v njeni podobi, ostaja z nogami trdno na tleh in z iskreno željo po vzpodbudi vseh, ki prestajajo podobno, poudari, da si na novi poti ni delala utvar, da bo zlahka premagala odvisnost od sladkorja.

Mateja J. Potočnik

Spopad z odvisnostjo

»Odvisnost je kot žerjavica, ki tli v človeku in čaka na priložnost, da se razplamti. Ker sem dobro vedela, kako zelo problematična je ta sladkorna past, in se hkrati zavedala, da jo je treba prelisičiti, sem si ustvarila manevre, kako se soočati z odvisnostjo v času krize oziroma kako pomiriti neusahljivo željo po sladkorju. Prvi korak je bil ta, da sem iz prehrane popolnoma izločila sladkarije. Drugi pa, da sem posegala po zdravi hrani in v njej tudi uživala. Jedla sem torej obroke, v katerih sem našla zadovoljstvo, in to je pomirilo mojo potrebo po neprestanem uživanju sladkorja.« Želja po sladkem zaradi spremenjenega prehranjevalnega režima sicer ni povsem izginila, se je pa Blanka naučila, da v trenutkih hrepenenja po sladkem poseže po bolj zdravih živilih, in ta so pomirila potrebo po sladkorju. Namesto čokolade je denimo pojedla grški jogurt z bananami in medom, kar ji je šlo zelo v slast, obenem pa je takšna malica zdrava sladica, kar ji je bilo prav tako v veliko zadovoljstvo.

Hujšati z glavo

Seveda ob malih zmagah ni smela popuščati, predobro je poznala občutek, ko razrahljaš okove in si dovoliš ravno toliko, da popustijo zavore. »Dan za dnem sem se trudila, da ostanem na začrtani poti in ne podležem starim navadam. Kadar sem imela zares velike skušnjave, sem se vztrajno opominjala, kako daleč mi je že uspelo priti in koliko truda sem vložila v svoje delo, zato nisem hotela vsega zapraviti za nekaj trenutkov navidezne sreče,« se spominja. Med hujšanjem je dnevno zaužila od 1300 do 1350 kalorij, saj ni želela stradati in telesu povzročati nepotrebnega stresa. Je pa v obdobju preobrazbe z jedilnika črtala ogljikove hidrate in hitro ugotovila, da ji takšen režim zelo ustreza. Po kruhu, testeninah in krompirju še vedno ne posega, druge ogljikove hidrate, kot so rezanci in riž, pa si občasno z veseljem privošči.

V treh mesecih in treh tednih je shujšala 39 kilogramov

In to težo mesece po preobrazbi še vedno marljivo vzdržuje. Vsak dan skrbi za gibanje in se drži zdravih prehranjevalnih navad, ob katerih se je naučila, kako lepo in kakovostno je lahko življenje. »Ne morem trditi, da sem premagala odvisnost od sladkorja, z gotovostjo pa lahko trdim, da sem svoji odvisnosti napovedala trden boj in da se bom proti njej aktivno borila z vsemi silami,« je še dejala Blanka, preden je samozavestno stopila pred objektiv naše fotografinje in dokazala, da pred nami stoji prerojena ženska, odločena, da na svoji poti doseže še več osebnih zmag.

Objavljeno v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Mateja J. Potočnik