Na Vidmu srečanje generacije, ki se je pred 50 leti poslovila pod lipami
"Veliko je lepih, posebnih spominov. Bili smo kot velika družina, bratje in sestre," se spominjajo nekdanji sošolci.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
"Kar smo imeli, smo si delili, pa naj je bila to ena banana ali kateri drugi priboljšek. Bili smo si namreč enaki, vsi lačni kruha. Imeli smo malo, a smo znali živeti," pripoveduje Marinka Vinko, ko se zatopi v spomine izpred 50 let, ko je generacija skoraj 40 mladostnikov pomahala v slovo osnovni šoli Videm.
Eni sivolasi, drugi brez las, tretji s pomočjo kemije še barvnih pričesk so si podali roke, ko so se po več letih ponosno videli. "Bili so to iskreni objemi, stiski rok," je dodala.
Sošolci, ki so skupaj gulili klopi, so si skozi leta domove ustvarili po Podravju, Sloveniji, zapisali nove življenjske zgodbe, a vendar jih veže ista preteklost, dogodivščine, spomini, ki oživijo na srečanjih.
"Vedno, ko smo skupaj, se spomnimo sošolca Jožeta, ki je v drugem razredu zamudil k pouku, ker se je sedeč na torbi spuščal po snegu na bližnjem bregu. Na vprašanje učiteljice, kje je bil, da je zamudil, je samozavestno odgovoril, da je krave pasel."
Ob pregledu razrednih fotografij pa se vedno ustavijo ob podobi Slavka Šmigoca, kajti vsak dan je v šolo prišel s kravato. "Drugi smo bili bosi, nosili znošena oblačila, Slavko pa je imel vsak dan kravato. Zakaj, še sam ne ve, bojda je mama vztrajala." Slavko je bil namreč kot drugi, nič bolj bogat, bil je s haloške kmetije. Stiske pa so bile takrat velike.
"V šolo smo si prinesli koruzo, da smo se učili seštevati in odštevati, množiti, nato pa nam je sošolec koruzo zaradi lakote pojedel." Številni otroci so pouk tudi prespali, utrujeni bodisi od dolge poti v šolo bodisi dela, ki so ga zahtevali starši. "Številni tudi zato niso napredovali."
Lasanje in kakšen udarec z ravnilom pa je bil standardni ukrep za vzdrževanje discipline in reda. "Tako je pač bilo takrat, ne le pri pouku, tudi pri verouku je bilo enako. Doma pa si tako nismo upali povedati za kazni, ker bi kvečjemu še kakšno prejeli," preprosto pojasnjuje, a tudi dodaja, da je imela večina učiteljev otroke resnično rada. "Tudi zato smo otroci učitelje spoštovali."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
