Največ jih popijejo prav mladi. Zaskrbljujoče je, da imajo nekateri do njih dostop tudi v domačem hladilniku in da jih pijejo z vednostjo staršev.
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2018) je pokazala, da energijske pijače pije več kot tretjina mladostnikov, od tega vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik. Po ocenah naj bi slovenski mladostnik v povprečju popil 2,5 litra energijskih pijač mesečno, kar Slovenijo uvršča v evropsko povprečje, vendar se starostna meja uživanja energijskih pijač znižuje. Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (2021) med ljubljanskimi osnovnošolci je pokazala, da jim energijske pijače ponudijo celo starši sami, misleč, da gre le za eno izmed brezalkoholnih pijač.
Kofein, sladkor in še kaj
Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje zato pojasnjuje, da energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače: »Vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila, ter barvila in arome. Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah in odmerkih, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami. Zaradi nižje telesne mase se pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih. Za določitev varnega vnosa kofeina pri otrocih in mladostnikih ni na voljo dovolj podatkov, zato se pri njih uporaba energijskih pijač popolnoma odsvetuje.«
»Ker je kofein, ki je pomembna sestavina teh pijač, precej grenak, pogosto energijske pijače vsebujejo še velike količine sladkorja, kar jih uvršča med izdelke z visoko vsebnostjo sladkorja. Z eno popito pločevinko energijske pijače (500 ml) v telo vnesemo tudi do 55 g sladkorja oziroma 11 vrečk (5g) sladkorja,« opozarja prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane.
Nevarno za zdravje
»Nobenega dobrega razloga ni, da bi otroci in mladostniki pili energijske pijače. Skrajni čas je, da informacije o tem dosežejo tako njih kot tudi njihove starše,« nadaljuje dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje, ki si želi, da bi to sporočilo prišlo tako do otrok kot do staršev, in dodaja: »O energijskih pijačah se je smiselno z otroki pogovoriti že zelo zgodaj. Kofein, ki ga vsebujejo te pijače, ima na njihovo zdravje le negativne vplive, tako kratkoročne kot dolgoročne, sploh zato, ker je prisoten v višjih koncentracijah,« je jasna.
