Siru se nekateri izogibajo, ker se bojijo, da se bodo zaradi njega zredili. Tisti, ki imajo povišan holesterol, ga jedo skupaj s slabo vestjo, ker menijo, da takšna hrana ni najbolj primerna za njihovo zdravstveno stanje. So siri torej res škodljivi za nas, bi bilo bolje, da bi jih črtali iz svoje prehrane?
profimedia
Plesni lahko tvorijo mikotoksine, ki se nabirajo v telesu in dolgoročno povzročajo negativen učinek na zdravje.
O tem smo se pogovarjali s prehransko strokovnjakinjo Anjo Pristavec. Sogovornica ni le razjasnila, ali so siri škodljivi ali ne, temveč nam je zaupala še nekaj drugih dobronamernih nasvetov, ki jih je vredno upoštevati.
arhiv
Anja Pristavec:
"Nekateri so lahko občutljivi na sire močnih okusov (npr. ementaler), ki jim lahko povzročajo neprijeten glavobol."
Siri v svoji osnovi niso nezdrava hrana, dokler jih uživamo v normalnih količinah. »Za nekoga, ki nima težav s prebavo mlečnih beljakovin, je sir lahko zdrava hrana. Porcija, primerna za hujšanje, se pri običajnem siru giblje med 30 in 50 grami,« razkriva Anja, ki za uživanje priporoča predvsem sire iz polnomastnega in nehomogeniziranega mleka. »Nekateri so občutljivi na sire močnih okusov (npr. ementaler), ki jim lahko povzročajo neprijeten glavobol. Sicer pa sir načeloma ni problematično živilo,« pravi.
Izbirajte najboljše, zavrzite plesnive!
Opozarja predvsem pred sirom, ki začne plesneti. Takšnega je treba obvezno zavreči. »Če vam doma v hladilniku sir zaplesni, ga zavrzite, saj tudi obrezovanje v tem primeru ne odstrani plesni iz živila. Plesni lahko tvorijo mikotoksine, ki se nabirajo v telesu in dolgoročno povzročajo negativen učinek na zdravje. Njihovo uživanje lahko na dolgi rok vodi v nastanek rakavih tvorb, kratkoročno pa lahko pride do slabosti, prebavnih motenj, dihalnih težav in glavobola.« In nikar ne mislite, da bo zaradi toplotne obdelave takšen sir kljub vsemu ponovno užiten. »Toplotna obdelava mikotoksinov, ki jih plesni lahko tvorijo, ne uniči, zato prekuhavanje ali tudi zamrzovanje ni rešitev pred kvarjenjem.«
Kaj pa gorgonzola?
Nekateri so lahko občutljivi na sire močnih okusov (npr. ementaler), ki jim lahko povzročajo neprijeten glavobol.
Gorgonzola oziroma plesnivi sir je edina vrsta plesni, za katero nam ni treba skrbeti, če jo uživamo. V tem primeru gre namreč za tehnološko plesen, ki se imenuje Penicilium grogonzola. »To je plemenita plesen, ki je dodana na začetku proizvodnje sira in človeku ni nevarna,« pojasnjuje Anja, s katero spregovorimo še o feta siru in topljenih sirih. »Feta vsebuje precej beljakovin, a tudi soli, zaradi katere je pri uživanju ravno tako potrebna zmernost. Če jo dodate v solato, je nikar ne solite,« svetuje.
V primerjavi s preostalimi siri pa so z vidika učinka na naše zdravje še najmanj primerni topljeni siri, saj so jim dodane emulgirne soli in imajo vezane veliko vode. »Topljeni siri so obstojni dolgo časa, če ste opazili, so v trgovinah na voljo na policah, ki niso hlajene, torej lahko rečemo, da gre za precej bolj predelano živilo v primerjavi z običajnim sirom,« opozarja. Z vidika izkoristka in lažje prebave sira izpostavi rikoto – albuminsko skuto, ki jo lažje prebavljajo tisti, ki jim običajna skuta predstavlja težave.
Posamezniki, občutljivi na laktozo, lahko medtem uživajo parmezan, saj je slednji vsebuje res v zanemarljivih količinah. Sir na žaru lahko nadomesti meso, a bodite ponovno pozorni pri porcijah. Sto gramov sira za žar se morda zdi malo, a vsebuje 282 kalorij oziroma 1171 kJ/ 100 g. Porcija za hujšanje, kadar ga zaužijemo kot samostojen obrok, je 100 gramov, za ohranjanje teže malo več.
»Siri nasploh vsebujejo precej maščob in soli, zato obrok ustrezno uravnotežite z zelenjavo, bogato s kalijem, denimo s paradižnikom ali papriko, ki je imamo v tem času v izobilju. Sicer pa naj bo sir bolj začimba kot glavna sestavina obrokov,« zaključi strokovnjakinja.
arhiv
