Bolezen uvrščamo med otroške bolezni in proti njej otroke cepijo, vendar lahko vseeno zbolijo, zbolijo pa lahko tudi odrasli.
Vsako leto v Evropi zboli kar nekaj ljudi
Tudi evropski zdravstveni organi vsako leto spremljajo, koliko ljudi zboli v posamezni državi. Med vodilnimi so Velika Britanija, Poljska in Romunija, Slovenija z majhnim številom bolnih močno zaostaja za njimi. Leta 2004 so na Poljskem našteli 135.179 zbolelih, v Romuniji pa 64.597. V letu 2014 so v Veliki Britaniji imeli 2858 zbolelih; največ bolnih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let in tistih, ki so bili starejši od 30 let. Nekateri trdijo, da število bolnih z leti narašča, a ti podatki kažejo, da to ne drži. Vendar pa je res tudi, da statistični podatki navajajo le prijavljene bolezni. Ne ve se, koliko ljudi je bolnih, pa mumps oblastem ni bil javljen.
Otroke cepijo proti tej bolezni v okviru cepljenja proti ošpicam in rdečkam, tretje pa je cepivo proti mumpsu. Razpravljanje o učinkovitosti tega cepiva traja že dalj časa, saj zbolijo tudi ljudje, ki so se cepili.
V enem od izbruhov pred leti v New Yorku je bilo kar 77 odstotkov ljudi, ki so zboleli, prej cepljenih. Vendar pa je res tudi, da strokovna literatura pravi, da cepljenje proti mumpsu ni stoodstotna zaščita pred to boleznijo. Američani so imeli letos spomladi izbruh mumpsa na univerzi Harvard, vendar so ga skušali prikriti. Tudi študenti na tej univerzi so bili po večini cepljeni.
Mumps je zelo nalezljiv
Virus paramikso, ki ga povzroča, se zelo hitro širi. Okužiti se je mogoče od zbolelega, ki kašlja ali kiha, lahko pa samo z dotikanjem kakega predmeta (na primer v javnem prevozu, na kljukah vrat in podobno).
Ne drži, da bi bil mumps samo bolezen otrok, čeprav je res, da največkrat zbolijo oni. Vse pogosteje se namreč dogaja, da zbolijo mladi odrasli in celo starejši ljudje. Edina popolna zaščita je, če je človek bolezen že prebolel, potem je proti njej dosmrtno odporen.
Bolezen napade obušesni, parotidni žlezi. Na eni ali obeh straneh vratu spredaj se naredi oteklina, vrat lahko boli. Ti žlezi tvorita slino, ki jo sproščata v usta. V času bolezni so usta lahko suha, žvečenje in požiranje pa je boleče. Telesna temperatura se lahko precej zviša, pogosti so glavobol, utrujenost in pomanjkanje teka. Ti znaki se lahko pojavijo tudi pred oteklino, ki navadno vztraja od štiri do osem dni.
Bolnikova zgodba
Britanski mladenič (28 let) je v spletnem dnevniku objavil svojo izkušnjo z mumpsom. Napisal je, da zanj nikoli nisi prestar in da je to bolezen, o kateri najraje ne bi govoril. Vsi vedo, da ti pri mumpsu otečejo moda, je napisal, te novice pa človek ne razlaga rad naokrog.Njegova izkušnja se je začela, ko mu je dekle poleti sporočilo, da ima mumps. Takoj ga je zaskrbelo zanjo, kmalu zatem pa še zase. V nekaj dneh se je počutil bolnega, obraz mu je otekel, ponoči se je zbujal ves prepoten in z bolečinami. Na spletu je pregledal vse, kar se je dalo najti v zvezi z mumpsom. To ga ni niti malo pomirilo. Priskrbel si je polno vrečko zdravil proti bolečinam. Na začetku mu je s tem težave uspelo zmanjšati, potem pa se je začelo zatekanje testisov. Če je hodil, ga je bolelo, bilo mu je slabo, zdelo se mu je, da ima privide. Moral je na urgenco, kjer so mu postavili diagnozo in mu povedali, da za mumps ni zdravila.
Ko je zdravnik rekel, da bo poklical kirurga, se je za hip ustrašil, da mu bodo katerega od testisov odrezali. Kirurga so seveda klicali zato, ker je o bolezni več vedel, in domov so ga odpustili z zagotovilom, da se bodo težave v nekaj dneh umirile in povsem prenehale. To se je tudi v resnici zgodilo, je napisal na koncu. In pristavil, da bi lahko imel posledice, neplodnost, a jo je odnesel brez njih. Skratka, mumps vendarle ni tako nedolžna bolezen, kakor je videti na prvi pogled.
Trije od desetih okuženih nimajo nobenih znakov bolezni. Mumps sicer ne velja za zelo nevarno bolezen, saj običajno mine brez večjih težav.
Ker jo povzroča virus, medicina proti njej nima zdravila. Priporočajo samo zdravila za lajšanje znakov, ki jih lahko kupite brez recepta. Od okužbe do izbruha znakov lahko mine od 14 do 25 dni, bolnik pa je kužen približno šest dni pred pojavom otekline in pet dni po tem.
Zapleti so sicer redki ...
vendar so mogoči, še posebej pri odraslih bolnikih. Pri moških lahko nastane vnetje testisov, enega ali obeh. Prizadeti testis oteče in je boleč, kar traja kakšen teden. Statistika pravi, da ima eden od štirih zbolelih moških take težave. V redkih primerih vnetje lahko povzroči neplodnost.
Mumps lahko povzroči tudi zelo hudi bolezni: encefalitis (vnetje možganov) ali pa meningitis (vnetje možganske opne). Bolnik je omotičen, boli ga glava, ima otrdel vrat, moti ga svetloba, slabo mu je in bruha. Čeprav sta ti bolezni zelo resni, kot rečeno, pa se v primeru, da ju je povzročil virus mumpsa, v nekaj dneh sami od sebe pozdravita in ne pustita kakšnih dolgotrajnih posledic.
Zaplet pri ženskah je lahko tudi vnetje tkiva v dojkah in v jajčnikih, enem ali obeh.
Mogoča izguba sluha
V redkejših primerih pa lahko mumps povzroči izgubo sluha, in sicer kratkotrajno ali pa trajno. Lahko je nevaren za vnetje nekaterih organov in žlez od trebušne slinavke do srca. Če nosečnica v prvih 12 tednih nosečnosti zboli, se lahko zgodi spontani splav, virus pa plodu sicer ne povzroča okvar.
Izbruhov mumpsa je vsako leto po vsem svetu kar nekaj. Najhujšega so zaznali v ZDA, ko je leta 2006 zbolelo 6500 ljudi. Nekoliko pozneje je podoben izbruh doživel veliko pozornosti javnosti, ker se je okužila skoraj vsa kanadska hokejska ekipa. Zelo pogosto se zgodi, da bolezen izbruhne tam, kjer skupaj živi veliko ljudi, kot na primer med študenti na univerzah, kakor se je zgodilo tudi na Harvardu.
Izbruhe opažajo v skoraj vseh evropskih državah, vendar število bolnikov navadno ni pretirano veliko. Najbolj pa vzbuja zanimanje dejstvo, da zboli toliko ljudi, ki so bili cepljeni. Zato so številni prepričani, da je najboljša zaščita tista, ki jo daje narava: da človek zboli v otroških letih in je potem vse življenje odporen proti virusu mumpsa.
