Če si kdo decembra mane roke, so to običajno gostinci in trgovci. Zanje je zadnji mesec v letu »debeli »mesec, saj ljudje kupujejo darila, si privoščijo kakšen priboljšek in kratkočasen večer v restavraciji. Iz ust nekaterih gostincev je bilo moč slišati pripombe, češ da je ta uredba stopila v veljavo, ko imajo največ dela.
Poleg tega med pripravo na uveljavljanje uredbe niso prejeli jasnih in natančnih navodil in ne vzorca od pristojnih. Edino navodilo je bilo, naj berejo uredbo in se ravnajo po zapisanem. Kot nam je povedal eden izmed gostincev, se je vsak znašel po svoje. Nekateri so šli na seminarje, drugi pa so si med seboj po elektronski pošti pošiljali vzorce načina označevanja jedilnikov. Iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se z zgoraj zapisanima očitkoma težko strinjajo. Kot pravijo, so imeli nosilci dejavnosti tri leta časa za pripravo glede navajanja snovi.
»Decembra, ko imamo največ dela v gostinstvu, je vstopila v veljavo uredba, in to brez jasnih navodil.«
Eden izmed slovenskih gostincev
Uredba slabe volje ne povzroča samo nekaterim gostincem, ampak tudi organizatorjem prehrane v vrtcih. Tu namreč skrbno pripravljajo hrano za malčke in natančno vedo, kdo izmed njih je alergik. Kot nam je pojasnila organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima v vrtcu v Slovenski Bistrici Petra Lozinšek, se jim zdi uredba neposrečena, pravzaprav nesmiselna in da starše zdravih otrok le zmede. Po njenih besedah se organizatorji prehrane in zdravstveno-higienskega režima (ZHR), zaposleni v slovenskih vrtcih, povezujejo v regijske aktive. Predstavniki posameznih regij se združujejo v Republiški aktiv organizatorjev prehrane in ZHR. In njihov aktiv je letošnjega decembra podal pobudo s pridihom ugovora na uredbo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V pobudi argumentirajo nesmiselnost izvajanja te uredbe v vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Kot pravi Loziškova, v teh zavodih se morajo na podlagi Zakona o šolski prehrani in Smernic za zdravo prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah obroki hrane za otroke in mladostnike s prehranskimi motnjami pripravljati posebej. Na ta način je zanje že zagotovljena ustrezna prehrana. Organizatorka prehrane še pripominja, da so dopis poslali v vednost tudi ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Na odgovor pristojnega ministrstva še čakajo.
Irena Simčič iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je podala drugačno mnenje, in sicer da je treba pri organizirani šolski prehrani upoštevati vsa pravila in strokovna priporočila, torej tudi omenjeno uredbo o označevanju alergenov. Ob tem je izpostavila zanimiv podatek, da se v kuhinjah vzgojno-izobraževalnih ustanov dnevno pripravi več kot 630.000 prehranskih obrokov za otroke in mladostnike. Simčičeva je še pohvalila ministrstvo za kmetijstvo in vodstvo uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so na nacionalnem posvetu o šolski prehrani letošnjega julija s svojim strokovnim prispevkom udeležence posveta temeljito seznanili glede postopka označevanja alergenov. »Res je, da način označevanja alergenov za živila, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, ni točno določen. Zakonodaja dopušča izbiro načina in mesta označevanja alergenov za živila. Vendar je pri tem treba izpolniti zahteve, da morajo biti tovrstni podatki označeni na enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi, in na način, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni,« je zaključila Simčičeva.
