Kot je pojasnil tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice, se bo sklad o nadaljnji pomoči Grčiji posvetoval tudi z dvema preostalima članicama t.i. trojke - Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko (ECB).
Po besedah Ricea sicer zadržanje sredstev kratkoročno ne bo škodilo grškim javnim financam. "Grčija se ne sooča s takojšnjimi potrebami po financiranju," je zagotovil.
IMF je Grčiji odobril štiriletni program pomoči v vrednosti 35 milijard dolarjev. Gre za del širšega skupnega programa pomoči s strani IMF in EU, v okviru katerega so mednarodni posojilodajalci državi obljubili rešitev pred bankrotom v zameno za izpolnjevanje zastavljenih pogojev - nepriljubljenih varčevalnih ukrepov in reform.
ECB je medtem danes sporočila, da bo pridobila mnenje grških oblasti o nadaljevanju procesa pregleda napredka pri izvajanju programa. "Sedaj je na grškem volilnem telesu, da odloči o bodoči sestavi parlamenta in vlade. Ne bomo se vmešavali in ne komentirali tega demokratičnega procesa," navaja izjava banke.
"Počakali bomo na mnenje in predloge grških oblasti," pa so dejali o nadaljevanju izvajanja programa pomoči. Tudi oni so napovedali posvetovanje znotraj trojke, dodali pa so še, da je Grčija v zadnjih letih dosegla izjemen napredek pri stabilizaciji javnih financ in reformiranju gospodarstva.
Grški premier Antonis Samaras je danes, potem ko parlament v Atenah v tretjem in obenem zadnjem poskusu ni izvolil novega predsednika države, napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve potekale 25. januarja. Vodja leve Sirize Aleksis Cipras pa je že napovedal, da bodo te volitve Grčiji prinesle konec bolečega varčevanja.
