Kot je na novinarski konferenci pojasnila poslanka SD in podpredsednica DZ Andreja Katič, je šla omenjena pobuda na ustavno sodišče že drugič. Skupina 38 poslancev iz vrst SD, PS, DeSUS in DL je namreč podobno storila že marca lani, a je ustavno sodišče pobudo zavrglo, saj je vmes podpisnikom zaradi volitev prenehal poslanski mandat.
"Zaradi nove sestave državnega zbora moramo pobudo ponovno vložiti," je dejala. Ob tem je izrazila veselje, ker so zdaj k tej zahtevi pristopile skoraj vse stranke, saj je pobudo podpisalo kar 61 poslancev iz SD, SMC, DeSUS, ZL in ZaAB.
V SD po navedbah Katičeve menijo, da zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo krši ustavo, saj je osem členov v neskladju s 55. členom ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvih svojih otrok in določa, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.
Zakon je po mnenju pobudnikov prav tako neskladen s 14. členom ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, in 34. členom ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. "Žalostno je, da ob vstopu v leto 2015, ko smo že krepko zakorakali v novo tisočletje, govorimo o temah, ki sodijo v mračne dni prejšnjega tisočletja. Žalostno je tudi to, da smo ženske to pravico v preteklosti že imele," je poudarila Katičeva.
Že leta 1977 je zakon določal, da imajo pravico do umetne oploditve vse polnoletne, zdrave in razsodne ženske v starostnem obdobju, primernem za rojevanje. "To pravico nam je vzel zakon iz leta 2000, krivico pa smo hoteli popraviti z novim zakonom, ki pa je bil na referendumu žal zavrnjen," je izpostavila in dodala, da si to pravico zdaj poskušajo pridobiti preko ustavnega sodišča.
Nekdanja poslanka Andreja Črnak Meglič je ob tem dodala, da sta zato s kolegico Majdo Potrata vztrajali, da se v spremembo 81. člena ustave zapiše, da o človekovih pravicah ni mogoče izvajati referenduma. Odločitev pričakujejo v razumnem roku.
