Družba Begrad gradnje, ki je od konca julija v stečajnem postopku, je izvajala gradbena dela za matični Begrad in zaposlovala 109 ljudi. Stečajni postopek je predlagala sama, z njegovo uvedbo pa so se strinjali tudi delavci, ki so se želeli čim prej prijaviti na zavod za zaposlovanje in priti do povračil jamstvenega sklada.
Daleč največji upnik je Nova ljubljanska banka (NLB), ki je prijavila za dobre tri milijone evrov terjatev. Za okoli pol milijona evrov so jih prijavili v jeseniški družbi Doka, nekaj več kot 400.000 evrov pa v mariborskem Klemaksu. Banka SKB je prijavila za 220.000 evrov terjatev.
Družba Begrad gradnje je bila v prisilni poravnavi od konca junija, nakar je vodstvo v drugi polovici julija ugotovilo, da so se okoliščine tako spremenile, da postopek prisilne poravnave ni bil več mogoč. Družba bi morala namreč delavcem izplačati junijske plače in ob uvedbi postopka prisilne poravnave plačati še 30.000 evrov sodnih taks, za kar pa zaradi insolventnosti ni imela denarja.
Po javno dostopnih podatkih je imelo navedeno podjetje leta 2011 še 46 milijonov evrov prihodkov, lani nato dobrih 20 milijonov evrov, v prvem četrtletju letos pa le še poldrugi milijon evrov. Hkrati so v letošnjem prvem trimesečju zabeležili nekaj več kot 150.000 evrov čiste izgube.
V stečajnem postopku je pristalo sredi septembra tudi matično podjetje Begrad, ki je zaposlovalo 26 pretežno režijskih delavcev. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Štefana Verena, upniki pa so lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavili do 17. decembra.
