Izvlečke iz njega so uporabljali že pred stoletji, danes pa po njih posegamo predvsem pri težavah s spominom, motnjah koncentracije, slabi prekrvitvi. Pravzaprav medicinska znanost domneva, da so snovi iz ginka koristne za skoraj vsako zdravstveno težavo, ki je povezana s slabim pretokom krvi.
Izboljšuje koncentracijo in spomin.
V razvrščanju sestavin posameznih zdravilnih rastlin je medicinska znanost take, ki dokazano učinkujejo, uvrstila v skupino A. Druge, ki verjetno učinkujejo, a to še raziskujejo, je razvrstila v skupino B. V skupini C pa so tiste sestavine, za katere ljudsko zdravilstvo, izročilo oz. pripoved od ust do ust trdijo, da vplivajo na izboljšanje stanja te ali one bolezni, vendar to ni dokazano. A znanost tudi tu dopušča možnost, da določena snov učinkuje, pri tem pa seveda zahteva dokaze. Prav ginko se je znašel v skupini A – zaradi učinkov pri motnjah koncentracije, spomina, pa tudi pri glavobolih, nesposobnosti razmišljanja, omotici, depresiji, vznemirjenosti.
Pomaga tudi pri bolečinah v nogah.
Pomaga lahko tudi pri bolečinah v nogah, če so te posledica intenzivne vadbe, še bolj pa, če so posledica zamašenih arterij v nogah. Ker učinkuje na žilne stene, je možno, da pomaga tudi pri venskem popuščanju. To prav tako velja za napade hemoroidov (za oboje je namreč vzrok isti). Zaradi tega naj bi ginko koristno vplival na zdravje bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi. Pomagal naj bi tudi sladkornim bolnikom, ki so v nevarnosti za diabetično nefropatijo, in bolnikom z vitiligom, kožno boleznijo, pri kateri se deli kože razbarvajo. V raziskavi so dokazali, da jemanje izvlečka ginka trikrat na dan po 40 miligramov ustavi razbarvanje kože, kožni predeli, kjer ni pigmenta, pa se celo spet obarvajo. Glavna in tudi znanstveno dokazana korist ginka pa je še vedno, da izboljša spominin koncentracijo ter s tem pomaga mnogim ljudem.
