Brez njegovega pozitivnega odnosa do tovrstne kulturne dediščine danes na skalnem pomolu nad vasjo Lemberg najbrž niti ruševin ne bi bilo več, kajti ko je Zidar pred sedemnajstimi leti kupil ta več kot 800 let stari romansko-renesančni grad, je bila njegova podoba zelo žalostna. "Vse je bilo zaraščeno, grad je bil ena sama razvalina, v njem je bil kup smeti in navlake," se spominja, medtem ko z velikim ključem odklepa mogočna grajska vrata, za katerimi se skriva neverjetna zgodba o tem, da je vse mogoče, če le obstajajo volja, znanje, ljubezen in cilj. Da Franciju Zidarju slednjega ne manjka, je spoznala tudi lokalna skupnost, ki se mu bo za zavzeto obnovo gradu Lemberg, za ohranjanje kulturne dediščine ter delovanje na kulturnem področju ob letošnjem občinskem prazniku zahvalila s srebrnim vojniškim grbom.
"To priznanje mi veliko pomeni. Kaže, da lokalna skupnost ceni prizadevanje in trud, ki ga vlagam v oživljanje gradu, in da je po začetnih dvomih na vse skupaj začela gledati pozitivno ter s spoznanjem, da je vredno. Lokalna skupnost v tej zgodbi vidi tudi priložnost za sodelovanje, da skupaj pripravimo kakšno razstavo, koncert," pravi Franci Zidar.
Težje kot grad kupiti je iz njega kaj narediti
Da bi nekoč postal "graščak", ni bila Zidarjeva otroška želja. Lastnik gradu je postal bolj po naključju. "Ponudila se je priložnost, ki sem jo zgrabil," pravi. Izvedel je namreč, da družina Gale prodaja grad Lemberg, ki ga je dobila vrnjenega z denacionalizacijo. Ob razmišljanju, ali je projekt sploh smiseln, saj je bil grad v poraznem stanju, skoraj povsem zaraščen, porušen in zasut, se je naposled odločil, da ga bo kupil in iz njega ustvaril pozitivno zgodbo. Zanj je leta 2007 odštel toliko, kot bi danes za garsonjero. "Nakup je bil odgovorna odločitev, a veliko večji podvig je bilo iz propadajočega gradu kaj narediti ter spremeniti negativen odnos ljudi do te kulturne dediščine. Kajti grad je bil tedaj med ljudmi, v javnosti, politiki nekaj zavržnega, umazanega. In začeti spreminjati ta negativen pogled nanj je bilo, kot bi moral ustaviti mlinsko kolo, ki se vrti narobe, ter ga nato z veliko energije usmeriti v pravo smer. Menim, da mi je uspelo. Ko so v delno obnovljen grad prišli prvi obiskovalci, so bili navdušeni," ne skriva zadovoljstva Franci Zidar, ki si želi, da bi grad Lemberg spet postal središče kulturnega, poslovnega in družabnega življenja.
Razvaline spreminja v kulturno središče
Da je naloga obnove in oživitve propadajočega gradu zahtevna in odgovorna, povedo že številke. Kar dvanajst objektov (stolpov, palacijev, veznih hodnikov ...) na pet tisoč kvadratnih metrih neto površin sestavlja grajski kompleks, od tega je skoraj tisoč kvadratnih metrov grajskih kleti. Kompleks je dolg skoraj dvesto metrov, kar pomeni, da je daljši kot celjska Ozka ulica.
Najprej je bilo treba opraviti nujna interventna dela in poskrbeti za varnost, saj je grajsko obzidje že ogrožalo prebivalce Lemberga, ki živijo pod gradom. "Ko sem grad kupil, je bil ena sama razvalina. Vse je bilo zaraščeno in zasuto s kupi smeti. Z gradu je bilo odpeljane več kot tri tisoč kubičnih metrov razne navlake. Grad je bilo treba v celoti statično obnoviti, postaviti nove strešne konstrukcije in kritino. Doslej je bilo urejenih približno 1300 kvadratnih metrov streh, obnovljenih približno dva tisoč kvadratnih metrov kamnitega obzidja in kamnitih podpornih zidov. Vgrajenih je 700 kvadratnih metrov armiranobetonskih plošč. V gradu so urejene tudi infrastruktura, kanalizacija, voda, elektrika. A veliko dela me še čaka," našteva sogovornik, ki tudi sam težko verjame, kaj mu je uspelo narediti iz nekdanjih razvalin. Od celotnega kompleksa je obnovljenega približno 20 odstotkov grajskega prostora.
Dela dovolj za tri generacije
V veliko pomoč pri obnavljanju gradu je bila Franciju Zidarju tudi prejšnja služba. Petindvajset let je bil direktor Kozjanskega parka. Pri obnovi gradov Podsreda, Olimje in Pišece je sodeloval s strokovnjaki, kot je bil dr. Ivan Stopar, od katerih se je veliko naučil. Izkušnje je nabiral tudi v tujini. "To znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil v Kozjanskem parku, lahko pri obnovi Lemberga zelo dobro unovčim. Predvsem je pomembno, da se obnove lotevam s pravim odnosom do tovrstne dediščine," pravi profesor geografije in zgodovine po izobrazbi, ki je ogromno dela na gradu Lemberg opravil sam. Pri tem je, kot pravi, zelo užival. Čeprav je obnova zelo zahtevna, si ni nikoli rekel, kaj mu je bilo tega treba. "Če bi tako razmišljal, bi bilo bolje odnehati in pustiti vse skupaj," meni.
Trenutno se osredotoča na obnovo sprednjega oziroma zahodnega dela gradu, da bo videti kot v času renesanse, ko je bil najlepši. Rekonstruirani bodo obojestranski arkadni hodnik, grajska kapela in stolpič. "Cilj je, da bi ta del gradu postal nosilec novih vsebin. To nameravamo uresničiti v dveh do treh letih."
Grad bo namenjen različnim dogodkom, v njem bodo razstavni prostori za dokumentarno razstavo o zgodovini in obnavljanju gradu, na voljo bo multimedijska predstavitev grajske zgodbe v različnih jezikih. Grad bo tudi prizorišče poslovnega turizma, porok, v zadnji fazi so načrtovani tudi apartmaji, našteva Zidar, ki vidi tudi veliko priložnosti za sodelovanje v širšem evropskem prostoru. Stike že navezuje predvsem z Avstrijo, kjer se kažejo možnosti povezovanja na različne načine.
Obnova več kot 800 let stare, na živi skali postavljene romansko-renesančne utrdbe tako še niti približno ni končana. Dela je na gradu Lemberg po besedah Zidarja dovolj za tri generacije.
Iz učilnice v Kozjanski park
Franci Zidar, ki sicer izhaja iz okolice Šmarja pri Jelšah, z ženo živi v Lembergu pri Novi Cerkvi, kjer je v bližini gradu kupil hišo. Po študiju geografije in zgodovine se je zaposlil na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji, kjer je poučeval osem let. Na vprašanje, kako ga je pot s Kozjanskega zanesla v povsem drug konec Slovenije, pojasni: "Na oglasni deski sem zasledil, da na gimnaziji v Idriji potrebujejo učitelja, absolventa geografije. Poslal sem prijavo, in ko sem nanjo že skoraj pozabil, sem čez nekaj mesecev dobil klic, da sem dobil službo. Tako sem na gimnaziji v Idriji poučeval med letoma 1972 in 1981."
Med Zidarjevimi dijaki na gimnaziji je bila tudi njegova prihodnja žena. Po njeni maturi sta postala par in se poročila. Mlada družina se je vsak konec tedna iz Idrije vračala na Kozjansko, kjer je Franci skrbel za vinograd. Ker je vse skupaj postalo prenaporno, ga je žena postavila pred dejstvo: "Ali vinograd prodaj ali se preselimo v Šmarje." Obveljalo je slednje.
Franci Zidar se je po vrnitvi v domači kraj zaposlil pri novoustanovljenem Spominskem parku Trebče, današnjem Kozjanskem parku, ki ga je vodil 25 let, do upokojitve v letu 2005. V tem obdobju sta bila med drugim obnovljena grad Podsreda in tamkajšnji trg, kjer je vsako leto Praznik kozjanskega jabolka, uresničeni so bili tudi številni drugi projekti. Njegov življenjski podvig je obnova gradu Lemberg, pri čemer mu pomaga in ga podpira tudi njegova družina: žena in hčerki (vse tri so pravnice), sin (spletni oblikovalec) ter šest vnukov.
