Navadna barvilnica je v celoti strupena za ljudi in živino. Že manjša količina zaužitih jagod lahko vodi v zastrupitev ali celo smrt. Pet jagod je dovolj za zastrupitev otroka, deset pa za odraslega človeka.
Zabeleženi so pogini konj, prašičev, koz in krav. Prav tako se morajo vsakega stika s to rastlino izogibati nosečnice, saj lahko povzroči splav.
Z njenimi jagodami se prehranjujejo nekatere vrste ptic, ki s svojimi iztrebki raznašajo semena na vse širše območje. V Evropi rastlina nima sovražnika, medtem ko jo v Ameriki uničuje gosenica vrste metuljev.
Razširila se je tudi po vsej Štajerski, najdemo jo tudi na Dolenjskem in ponekod v osrednji Sloveniji, v zahodnem delu države pa naj je še ne bi bilo. Pri nas se je začela širiti po žledolomu leta 2014. Zaradi polomljenih dreves je do tal prišlo več svetlobe in nastali so primerni pogoji, da se razbohoti.
Kako prepoznati navadno barvilnico
Navadna barvilnica je nenavadna rastlina z lepimi grozdastimi socvetji, iz katerih postopoma nastajajo grozdi jagod, ki iz rdečih dozorijo v temno modrovijolične. Rastlini ugaja veliko svetlobe, sveži do vlažni predeli, kjer deluje človek, robovi gozdov, poseke, nasipi v nižinah in osrednjem pasu.
Poleti je podobna grmom, pozimi pa njena nadzemna stebla odmrejo. Iz močnih, dokaj mehkih in sočnih korenin spomladi poženejo nova stebla, ki nenavadno hitro rastejo; v treh mesecih lahko zrastejo tudi tri metre visoko. Na začetku vegetacijske dobe so stebla zelena, poleti postanejo rdeča. Drugim rastlinam jemljejo svetlobo, hrano in vodo ter zmanjšujejo biodiverziteto. S strupi, ki jih izločajo v zemljo, preprečujejo kaljenje drevesnih vrst in vplivajo na zmanjšanje števila deževnikov. Rastlina ima zelo velike liste (tudi do 30 centimetrov), ki spominjajo na liste tobaka. Iz cvetov v belih oziroma rožnatih socvetjih se razvijejo grozdi. V vsaki jagodi grozda je deset semen. Zanimivo je, da so na grozdih sočasno cvetovi, nezrele zelene jagode, pa tudi zoreče rdeče in zrele črne jagode. Daljše je poletje, več semen dozori. Jagode dozorijo tudi na odrezani veji.
