Janja Bernik s kmetije Punčar: »Za namaz potrebujemo 300 g sončničnih semen, eno do dve žlici hladno stiskanega sončničnega olja, pol čajne žličke soli in začimbe po okusu, kot so mleta rdeča paprika, česen, peteršilj, bazilika, origano. Sončnična semena le za pet minut popražimo v pečici. Ko jih ohladimo, jih damo v multipraktik in jih s hladno stiskanim sončničnim oljem zmešamo v gladko maso. Solimo in dodamo začimbe po okusu. Namaz lahko namažemo na kruh ali ga ponudimo k narezani zelenjavi za lahko malico.«
»Žal se v Sloveniji pridelava sončnic ne povečuje. Kljub nekaterim spodbudam v zadnjih letih smo ostali na okoli 300 hektarjih letne pridelave. Pridelek sončnic se povečuje v glavnem zaradi ponudbe semena hibridov,« pojasnjuje doc. dr. Darja Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so tudi letos zacvetele prelepe sončnice, ki so nasploh okras krajine, robov njiv in vrtov. Ko zacvetijo, so kot koristne medovite rastline hrana za čebele. Ko v njihovih glavah dozorijo semena, pa si z njimi postrežejo ptice, zato so tudi krmilo zanje.
Sončnice, priložnost za ekološke kmetovalce
»Tudi pri nas se povečuje uporaba hladno stiskanega olja, med katerim je tudi sončnično. Ljudje se vse bolj zavedamo pomena prehrane z olji višje kakovosti, kot je tudi hladno stiskano sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline. Pridelovalci sončnic ali manjši oljarji lahko z uporabo specialnih mehanskih stiskalnic stisnejo olje iz sončničnih jedrc, pri tem pa temperatura ne sme preseči 37 stopinj Celzija. Tako olje je znano po svoji kakovosti naravnih sestavin, pri katerem ni nič dodano in nič odvzeto. Vendar je poraba omejena na ljudi, ki jim je mar, kako je hrana pridelana, in si živila večje kakovosti lahko privoščijo ter jih znajo pravilno pripraviti v jedeh. Z njim zabelimo solate in ga dodajamo jedem na krožniku, a seveda brez kuhanja in cvrenja pri visoki temperaturi. Pri napačni pripravi je tudi ekološko hladno stisnjeno olje za zdravje škodljivo zaradi transmaščobnih kislin, ki nastanejo pri visokih temperaturah.« Po hladnem stiskanju sončničnega olja, še dodaja, so ostanek beljakovinske pogače, ki so zmlete, dodatek moki za različne mlinsko-pekovske izdelke.
Naj bo hladno stisnjeno!
»Pridelava sončnic na naših njivah je sicer v prvi vrsti namenjena uporabi jedrc, ki jih peki posujejo po kruhu ali zamesijo v testo. Vendar je za potrebe mlinsko-pekovskih podjetij ponudbe sončničnih semen pri nas že več kot dovolj. V Sloveniji je zato v prizadevanju za več lokalnega, hladno stisnjenega sončničnega olja treba smiselno povezati celotno verigo pridelave, predelave in prodaje, da bo zagotovljen trajnostni razvoj. To pomeni tudi veliko izobraževanja o prednostih hladno stisnjenega olja iz lokalne ekološke ponudbe in znanja o ohranjanju njegove kakovosti od njive do krožnika. Gojenje sončnic na tak način je lahko obetaven posel,« je sklenila doc. dr. Darja Kocjan Ačko.
Ko olje poskusiš, opaziš razliko!
Na kmetiji Klepec ob reki Kolpi sončnice pridelujejo že štiri leta. »Pri nas gojimo domačo oljno sorto sončnic. Med rastjo s stroji skrbimo, da zatremo čim več plevela in ohranimo kar največ vlage v zemlji, da so razmere čim boljše za rast. Pri nas so te ugodne, saj imamo veliko sonca in zadosti padavin. Za dobro letino mora biti njiva dobro obdelana in seme kakovostno, imeti pa moramo kar nekaj sreče pri vremenu. Prvo leto smo začeli z nasadom na 30 arih, vsako naslednje smo ga povečevali. Letos imamo posajenega že 1,3 hektarja sončnic. Skoraj vse nato stisnemo v hladno stiskano olje. Imamo visokokakovostno stiskalnico nemškega porekla, ki nima grelca. Z njo smo najprej stiskali laneno in konopljino olje. Po povpraševanju kupcev smo kmalu dodali še sončnično. Stiskamo ga pri temperaturi do maksimalno 32 stopinj Celzija, saj se hladno stiskana olja ne smejo pregreti čez telesno temperaturo. Le tako lahko na naše telo delujejo kot zdravilna učinkovina. Pri nas je olje nerafinirano in nefiltrirano. Tako kupce kot nas je prepričal izjemen, poln okus in res ogromno koristi, ki jih ima za naše telo, če je primerno hladno stisnjeno. Na naši kmetiji se povpraševanje po hladno stiskanem sončničnem olju vsako leto povečuje, saj ko ga enkrat poskusiš, opaziš razliko,« pojasnjuje Jožef Klepec s kmetije Klepec iz Krasinca v Beli krajini, ki se sicer na 25 hektarjih površin posveča predvsem ekološki pridelavi žit in semen za hladno stiskanje tudi drugih rastlinskih olj, moko pa prav tako sami meljejo v domačem mlinu na kamen.
Darja Kocjan Ačko: »Pri sončnicah domačih sort in hibridov nimamo, zato je treba izbirati med tujimi, ki so v prodaji pri nas. Sončnice imajo nekaj agronomskih lastnosti, ki so koristne v konvencionalni, še posebno pa v ekološki pridelavi. S sončnicami lahko povečamo biotsko pestrost njiv in vrtov na ekoloških kmetijah, kjer se srečujejo s pretežno žitnim kolobarjem, v katerem manjka okopavin. Sončnice poleg tega z globokimi koreninami izboljšajo godnost tal, ko jih prezračijo in zdrobijo večje talne grudice v manjše. Večja sposobnost črpanja vlage iz globljih talnih plasti je lastnost, ki je pomembna v vročih in suhih poletjih, zlasti na peščenih zemljiščih. Sončnice so v primerjavi s koruzo kljub suši žilave rastline. Kot visoke rastline z obilo listov dobro zasenčijo tla, so odlične borke proti plevelu, varujejo tla pred erozijo in izsušitvijo. Če sončnico posejemo na začetku avgusta, bodo rastline cvetele v oktobru, s čimer je zagotovljena paša za čebele, vse, kar ostane na njivi, pa je gnojilo za naslednje poljščine in vrtnine.«
Gorenjski pejsaži s sončnicami
Sončnice pridelujejo tudi na Gorenjskem, na družinski kmetiji Punčar v Virmašah pri Škofji Loki. »V naši širši okolici so sončnice pogost okras vrtov. Vendar je le malo okoliških kmetijskih površin posejanih z njimi, večinoma le za krmo za živali. Zato smo začeli razmišljati, da bi na naši kmetiji, ukvarjamo se s poljedelstvom in živinorejo, sončnice kot oljnice lahko pridelovali za dodatno ponudbo, poleg moke ter mlevskih in zeliščnih izdelkov. S hrano smo precej samooskrbni, manjkalo nam je le domače olje. Leta 2017 smo prvič zasadili oljnato sorto sončnic na okoli pol hektarja površin za našo prehrano in hladno stiskanje olja, nekaj malega pa še za prehrano ptic. Danes smo v pridelavi sončnic med prvimi na našem območju. Na njivo, pognojeno z domačim hlevskim gnojem, jih sejemo kot glavni posevek konec aprila. Po vzniku jih primerno velike osipamo in po potrebi ročno okopljemo ter redčimo. S sončnicami smo poskrbeli za širši kolobar in obogatili tla. Zaradi globokega koreninskega sistema načeloma z njimi ni toliko težav zaradi suše, razen v času oblikovanja cvetov. Jesenski dež nam včasih dela preglavice zaradi pravočasnega spravila. Dozorele sončnice septembra požanjemo, primerno osušimo in skladiščimo. Večino pridelka namenimo za hladno stiskanje olja. Za zdaj še nismo kupili lastne stiskalnice, vendar pa smo izbrali takega izvajalca, ki mu zaupamo in olje stiska sproti v manjših količinah pri nizki temperaturi. Pomembno nam je, da poznamo izvor semen. V prihodnje želimo ponuditi še oluščena sončnična semena,« pojasnjuje Janja Bernik z družinske kmetije Punčar, ki jo vodita s partnerjem Damijanom Jerajem. A to pri uporabi hladno stisnjenega sončničnega olja še ni vse, saj ga, kot pravi, ljudje uporabljajo tudi za nego telesa, pri masažah in za oljno terapijo – za žvrkljanje na tešče za razstrupljanje telesa.
Jih bomo v prihodnje gojili več?
Sončnice, prelep okras naše krajine, so torej ob poletjih, ko bodo suše po napovedih vse pogostejše, lahko dobra priložnost za kmetovalce v različnih predelih Slovenije. Za vse, ki jih zanima hladno stiskanje olj, pa tudi za tiste, ki bi želeli razviti in ponuditi nove izdelke.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
