Če ste mislili, da vanilijeva aroma v sladoledu prihaja le iz vanilije, se pošteno motite. Vanilin, spojino, ki nosi večino vonja in okusa po vaniliji, resnično pridobivajo tudi iz zrn istoimenske rastline - vrste orhideje, vendar pa ga lahko danes pridobivajo tudi umetno.
Danes umetno pridobijo okoli 85 % vsega vanilina - in to pretežno iz spojin pridobljenih iz fosilnih goriv (nafte, premoga).
Vanililn sicer uporabljajo v široki paleti prehranskih, kozmetičnih in farmacevtskih proizvodov, čistil in herbicidov, povpraševanje pa še narašča. Ker seveda temu povpraševanju ni mogoče zadostiti s ponudbo vanilijinih zrn, vanilin ustvarjamo umetno.

Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Zdaj so znanstveniki našli način, kako bi ga lahko pridobivali tudi iz plastičnih odpadkov - natančneje plastenk. Te so izdelane iz polietilen tereftalata, ki ima osnovo v tereftalni kislini. Na univerzi v škotskem Edinburghu pa so znanstveniki uspeli genetsko spremeniti bakterije E. Coli, ki lahko zdaj to kislino spremenijo v vanilin, ki imata podobno kemično strukturo.
V enem izmed poskusov jim je uspelo kar 79 odstotkov tereftalne kisline spremeniti v vanilin. Če se bo način pokazal tudi kot zanimiv za proizvodnjo, je to lahko še en način, s katerim bi zmanjšali obremenjenost okolja s plastičnimi odpadki.
Boljše bi bilo biti zasut z vanilijevim sladoledom, kot pa plastenkami, kajne?
