Če ste mislili, da vanilijeva aroma v sladoledu prihaja le iz vanilije, se pošteno motite. Vanilin, spojino, ki nosi večino vonja in okusa po vaniliji, resnično pridobivajo tudi iz zrn istoimenske rastline - vrste orhideje, vendar pa ga lahko danes pridobivajo tudi umetno.
Danes umetno pridobijo okoli 85 % vsega vanilina - in to pretežno iz spojin pridobljenih iz fosilnih goriv (nafte, premoga).
Vanililn sicer uporabljajo v široki paleti prehranskih, kozmetičnih in farmacevtskih proizvodov, čistil in herbicidov, povpraševanje pa še narašča. Ker seveda temu povpraševanju ni mogoče zadostiti s ponudbo vanilijinih zrn, vanilin ustvarjamo umetno.
Zdaj so znanstveniki našli način, kako bi ga lahko pridobivali tudi iz plastičnih odpadkov - natančneje plastenk. Te so izdelane iz polietilen tereftalata, ki ima osnovo v tereftalni kislini. Na univerzi v škotskem Edinburghu pa so znanstveniki uspeli genetsko spremeniti bakterije E. Coli, ki lahko zdaj to kislino spremenijo v vanilin, ki imata podobno kemično strukturo.
V enem izmed poskusov jim je uspelo kar 79 odstotkov tereftalne kisline spremeniti v vanilin. Če se bo način pokazal tudi kot zanimiv za proizvodnjo, je to lahko še en način, s katerim bi zmanjšali obremenjenost okolja s plastičnimi odpadki.
Boljše bi bilo biti zasut z vanilijevim sladoledom, kot pa plastenkami, kajne?
