Gorčico so poznali že v antiki, takrat predvsem kot zdravilo, kot začimbo pa so jo začeli uporabljati Rimljani. Metodo priprave gorčice, kot jo poznamo danes, so približno v tistem času odkrili v mestu Dijon v Franciji, od koder še danes prihaja dijonska gorčica.
Gorčica nastane iz ogrščice
In to rastlino sejemo tudi pri nas, morda vam je bolj znano poimenovanje oljna ogrščica ali gorjušica. Danes ogrščico uporabljajo predvsem za podor, saj hitro obogati osiromašeno zemljo. Sicer pa lahko uporabljamo vse dele rastline, vključno s steblom; vsi imajo podobno oster okus. Gorjušica spada v skupino rastlin, katerih sorodnice so tudi repica, redkvica in rumena koleraba. Kot vemo, so kapusnice rastline, ki spadajo med zdravo prehrano, zato ne pozabite, da je lahko tudi gorčica del te. Danes za pripravo gorčice, kot jo poznamo, uporabljajo semena svetlo rumene gorjušice in rjave gorjušice. Semeni se razlikujeta po ostrini in ju navadno mešajo. V gorčici je veliko vlaknin, pa tudi soli, zato pri začinjanju omak, marinad ali polivk soli ni treba dodajati. S segrevanjem se pikantnost zmanjša, zato gorčico kot dodatek dodajajte proti koncu oziroma na začetku kuhe, če ne marate njenega ostrega okusa.
Črna gorčična semena
Semena vsebujejo od 30 do 50 odstotkov maščobe, zato iz gorjušice pridobivamo tudi gorčično olje. A olje morajo primerno prečistiti, saj vsebuje visok delež eruka kisline. Sicer pa surovo, neprečiščeno olje uporabljajo tudi kot biodizel. A o tem kdaj drugič. Posvetimo se kulinariki. V prah zmleta semena danes pogosto uporabljamo kot začimbo. Iz njih lahko pripravimo tudi pasto, ki ji dodajamo tudi druge sestavine, med katerimi so pogosto kis, sol in poper. Semena pa lahko uporabimo tudi nemleta, saj so čudovit okras in dodatni okus solat in omak. In nikar ne pozabite iz njih vzgojiti kalčkov. Ti so rahlo pikantnega okusa, a še kako zdravi in dobri v zimskih solatah, zato naj bodo na vašem jedilniku čim pogosteje.
