Resnični kralj Artur pa naj bi bil – tako britanski akademik – general in ne monarh iz petega ali zgodnjega šestega stoletja, ki je živel v Strathclydu in večino svojih bitk bil na jugu Škotske ter v severovzhodni angleški grofiji Northumberland.
Dr. Andrew Breeze
Dr. Andrew Breeze, filolog z Univerze v Navarri, je do teh zaključkov prišel na podlagi latinske kronike z naslovom Zgodovina Britov, ki jo je v devetem stoletju napisal valižanski menih Nennius. V kroniki so navedena imena devetih lokacij, kjer naj bi Artur porazil svoje nasprotnike, a do zdaj še nikomur ni uspelo določiti, kje natančno naj bi te lokacije bile. Dr. Breeze pa pravi, da čeprav so učenjaki brez konca in kraja debatirali o točnih krajih, je njemu le uspelo določiti vsakega izmed njih in tako dokazati Arturjevo poreklo. »V nekaterih primerih se strinjam s svojimi predhodniki, nekatere rešitve pa so povsem nove,« je povedal dr. Breeze.
Vzorec, ki je nastal z novimi identifikacijami krajev, je presenetljiv. Namesto da bi Arturjevim bitkam danes sledili gor in dol po Britanskem otočju, kot so trdili drugi, je dr. Breeze odkril, da so te bolj kot ne omejene na južno Škotsko in njene meje. Tako naj bi starodavna bitka pri Badonu sploh ne bila Arturjeva, čeprav ga z njo vztrajno povezujejo. »Valižanska tradicija o tej bitki ne ve ničesar, čeprav so Valižanci v njej porazili Angleže. Zaključek je revolucionaren. Artur tako iz legende prestopi v zgodovino, natančneje v zgodovino Škotske,« je še dejal dr. Breeze. Tako naj bi bil Artur Briton z juga Škotske, kjer je bil vse svoje bitke. Vendar se ni boril z Angleži, temveč z drugimi britonskimi ljudstvi. In ni bil kralj, temveč general, ki je prerasel v legendo.
Rimsko poreklo
O Arturju se pogosto govori kot o nekom, ki je rimskega porekla in se je boril proti Sasom. Dr. Breeze pa vztraja, da vzorec bitk kaže, da je bil Artur Briton, general ali poglavar iz šestega stoletja. »Menim, da so dokazi dovolj močni, da bo treba spremeniti učbenike,« je povedal. »Na Arturja, ki naj bi pri Badonu pred 500 leti zadrževal Sase, lahko kar pozabimo. Pozabimo lahko tudi na rimskega konjenika, ki je s svojimi možmi sejal smrt po celotni Britaniji.«
»Lov na zgodovinskega Arturja na severu je zaradi virov obsojen na propad. Že v tistih najbolj zgodnjih je Artur bolj literarna kot pa zgodovinska figura.« - Thomas Owen Clancy, profesor z Univerze v Glasgowu
Vsi niso prepričani
Thomas Owen Clancy, profesor z Univerze v Glasgowu, ne skriva svojih pomislekov: »Lov na zgodovinskega Arturja na severu je zaradi virov obsojen na propad. Že v tistih najbolj zgodnjih – med njimi je tudi ta, na katerem svoja dognanja utemeljuje dr. Breeze – je Artur bolj literarna kot pa zgodovinska figura. Tudi seznam bitk se zdi, kot da izvira iz poznejše pesmi, tako da verjetno ni sočasna kronika.« Dr. Breeze vztraja pri svojem: »Nove ideje običajno niso toplo sprejete. Bil bi slab raziskovalec, če ne bi moral zagovarjati lastne teorije.«
Mit ali resničnost?
Siceršnje Arturjevo zgodovinsko ozadje je zbrano iz različnih virov, največ pa dolguje »fantazijski« Zgodovini britanskih kraljev, ki jo je v dvanajstem stoletju spisal Geoffrey iz Monmoutha.