Marko Pohlin je sprožil preporod slovenskega jezika. Pri dvanajstih letih se je vpisal na frančiškansko gimnazijo v Novo mesto, nato pa je pri jezuitih v Ljubljani končal licej. Odločil se je za meniško življenje in šel k diskalceatom, ki so med ljubljanskimi redovniki tedaj uživali največ ugleda. Bogoslovje je študiral v redovni šoli Maria Brunn pri Dunaju. Ko je bil posvečen v duhovnika, je prišel v ljubljanski diskalceatski samostan za vikarja in pridigarja. Leta 1775 so ga prestavili na Dunaj, kjer je bil samostanski učitelj. Po šestih letih se je vrnil v Ljubljano in bil namestnik samostanskega predstojnika. Leta 1784, dve leti pred razpustom samostana, je za vedno zapustil domovino. Živel je na Dunaju kot tajnik redovne province. Zadnja leta je bil učitelj v Maria Brunnu. Tam ga je 4. februarja 1801 doletela smrt, ko še ni dopolnil šestinšestdeset let. Pohlin je v svojem življenju izdal čez 40 knjig in zapustil okoli 20 neobjavljenih rokopisov. Urejal je almanah Pisanice, leta 1768 pa je napisal tudi slovnico, s katero je pozival rojake, naj se ne sramujejo svojega jezika. Kranjska gramatika je bila napisana v nemškem jeziku, vendar pa v njej Pohlin odklanja nemščino, zavedajoč se nevarnosti germanizacije, poudarja vrednost slovenščine in zahteva, da bi jo morali učiti v šolah, enakovredno kot druge jezike, in jo uvajati na vsa kulturna področja, čemur je dodal več misli o teoriji pesništva.
Pohlin je bil prepričan, da se kranjski jezik govori le na Kranjskem, saj naj bi se Slovenci, ki so živeli na Štajerskem in Koroškem, razlikovali od Kranjcev. Njegovo prepričanje je domnevno temeljilo na dejstvu, da slovenska jezikovna skupnost ni bila opredeljena, saj so bile slovenske dežele razdeljene in med seboj nepovezane. V t. i. Pohlinovem krogu sta delovala tudi Feliks Dev in Dizma Zakotnik. Ta prvi krog narodnih buditeljev, kjer so se kazale težnje po večji uveljavitvi slovenskega jezika, so sestavljali večinoma redovniki.
Dogodki:
1147 – papež Evgen III. izda papeško bulo Divina dispensatione, s katero odobri križarsko vojno proti Slovanom
1204 – z zasedbo Konstantinopla se konča četrta križarska vojna
1598 – Henrik IV. Francoski z nantskim ediktom hugenotom zagotovi versko svobodo
1912 – drugi dan potovanja Titanika po odprtem morju
1919 – v amritsarskem pokolu ubitih 379 Gandijevih privržencev
1941: ZSSR in Japonska podpišeta pakt o nevtralnosti, Hitler sporoči smernice o razdelitvi Jugoslavije
1943 – tretji rajh sporoči najdbo grobišča poljskih častnikov v Katinu
1945 – Rdeča armada zavzame Dunaj
1975 – začetek libanonske državljanske vojne
1979 – strmoglavljen Aminov režim v Ugandi
Rojstva:
1519 – Katarina Medičejska, francoska kraljica († 1589)
1618 – Roger de Bussy - Rabutin, francoski pisatelj († 1693)
1648 – Jeanne-Marie Bouvier de la Motte-Guyon, bolj znana kot Madame Guyon, francoska mistikinja († 1717)
1743 – Thomas Jefferson, ameriški državnik, predsednik († 1826)
1771 – Richard Trevithick, angleški izumitelj († 1833)
1814 – Oroslav Caf, slovenski jezikoslovec († 1874)
1881 – Ludwig Binswanger, švicarski psihiater, pisatelj († 1966)
1885 – György Lukács, madžarski marksistični filozof in literarni kritik († 1971)
1892 – sir Robert Alexander Watson - Watt, škotski fizik († 1973)
1899 – Alfred Schütz, avstrijsko-ameriški filozof in sociolog († 1959)
1901 – Jacques Lacan, francoski psihoanalitik († 1981)
1906 – Samuel Beckett, irski dramatik, nobelovec 1969 († 1989)
1920 – Roberto Calvi, italijanski »Božji« bankir († 1982)
1922 – Julius Nyerere, tanzanijski politik († 1999)
1931 – Dan Gurney, ameriški avtomobilski dirkač
1940 – Jean-Marie Gustave Le Clézio, francoski pisatelj, nobelovec 2008
1948 – Drago Jančar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist
1949 – Ricardo Zunino, argentinski avtomobilski dirkač
1960 – Rudi Völler, nemški nogometaš
1962 – Hillel Slovak, izraelsko-ameriški kitarist († 1988)
1963 – Gari Kasparov, ruski šahist in politični aktivist
1973 – Gustavo López, argentinski nogometaš
1974 – Martin Höllwarth, avstrijski smučarski skakalec
1978 – Carles Puyol, španski nogometaš
1988 – Anderson Luís de Abreu Oliveira, brazilski nogometaš
Smrti:
814 – Krum, bolgarski kan
1093 – Vsevolod I, veliki knez Kijeva (* 1030)
1113 – Ida Lorenska, grofica Boulogne, svetnica (* 1039)
1138 – Simon I., zgornjelorenski vojvoda (* 1076)
1178 – Sebastiano Ziani, 39. beneški dož (* 1102)
1229 – Ludvik II., bavarski vojvoda, renski palatinski grof († 1294)
1377 – Guillaume de Machaut, francoski pesnik in skladatelj (* 1300)
1605 – Boris Godunov, ruski car (* 1589)
1635 – Fakhr ed-Dine al Maan II., libanonski emir (* 1572)
1695 – Jean de La Fontaine, francoski pesnik, basnopisec (* 1621)
1760 – Alaungpaja, burmanski kralj (* 1714)
1790 – plemeniti Franc Matej Zorn, prvi meliorator Ljubljanskega barja (* 1731)
1853 – Leopold Gmelin, nemški kemik (* 1788)
1858 – Ignacij Knoblehar, slovenski misijonar in raziskovalec (* 1819)
1882 – Bruno Bauer, nemški teolog, biblicist, filozof in ateist (* 1809)
1904 – Vasilij Vasiljevič Vereščagin, ruski slikar (* 1842)
1941 – Annie Jump Cannon, ameriška astronomka (* 1863)
1944 – Paul-Gustave-Marie-Camille Hazard, francoski zgodovinar, primerjalni književnik (* 1878)
1945 – Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu (* 1874)
2012 – Janez K. Lapajne, slovenski geofizik in seizmolog (* 1937)
2013 – Chi Cheng, ameriški glasbenik (* 1970)
2014 – Ernesto Laclau, argentinski politolog in zgodovinar (* 1935)
