Kdo ali kaj vas je navdušilo nad kuhanjem?
Nad kuhanjem me je zagotovo navdušila mama, ki je v mojem otroštvu veliko svojega prostega časa preživela v kuhinji. Rad sem jo opazoval pri kuhi, ko pa sem bil dovolj velik, sem ji tudi sam rad priskočil na pomoč in kar hitro spoznal, da je to nekaj, kar me resnično veseli, in tako sem začel razmišljati o kuharstvu tudi kot o možni karierni poti. Takrat sem začel tudi gledati kuharske oddaje znanih kulinaričnih mojstrov, ki so me še dodatno navdušili nad kuhanjem.
Urili ste se tudi pri najbolj prepoznavnih imenih slovenskih kuharskih mojstrov. So vam ob tem razkrili vse skrivnosti ali so kakšno tudi ohranili zase?
S priznanimi slovenskimi chefi, pri katerih sem se učil in delal, sem se dobro ujel. Bili so res dobri mentorji in predali so mi ogromno znanja. Od vsakega sem se nekaj naučil in potem vse to znanje združil v svoje današnje kulinarično ustvarjanje. Zagotovo pa ima vsak chef kakšno svojo skrivnost, ki je ne deli z nikomer.
Pomerili ste se tudi na številnih tekmovanjih in kuhali za olimpijsko kulinarično komisijo. Na katero jed oziroma pohvalo zanjo ste najponosnejši?
Res je, med šolanjem sem se udeleževal številnih tekmovanj. Že sama izkušnja tekmovanj in pridobljeno znanje mi veliko pomenita, a je to povsem nekaj drugega kot delo v profesionalni kuhinji. Jed, na katero sem najbolj ponosen, so jagnječje zarebrnice z zeliščnimi drobtinami in glaziranim mladim korenjem ter gorčično mesno omako.
Kako zelo drugače pa je kuhati pred kamerami? Na kaj ste se najteže navadili?
Kuhanje pred kamerami je nekaj čisto drugega kot kuhanje v profesionalni ali domači kuhinji. Razlika je predvsem v tem, da imamo za snemanje kuharske oddaje Šef doma vnaprej pripravljen scenarij, po katerem se ravnamo. Je pa tudi kuhanje pred kamerami naporno in zahteva veliko priprav, ki jih gledalci ne vidijo – gre za pripravo samega scenarija, naučiti se besedilo, razmisliti, kako neko jed predstaviti čim bolj razumljivo in privlačno.
Kdo pa doma največkrat poprime za kuhalnico?
Kadar sva oba s partnerico doma, najraje kuhava skupaj – po navadi jaz poskrbim za pripravo glavne jedi, ona pa medtem pripravi kaj sladkega.
Kaj nikoli ne sme manjkati v vašem hladilniku oziroma shrambi?
Pogosto imamo obiske in po dolgem dnevu dela rad na hitro pripravim kakšen prigrizek. Priljubljena jed je focaccia ali po slovensko pogača, ki jo lahko vsakič obložimo z drugimi nadevi. Tako pri nas doma nikoli ne smejo manjkati moka, kvas in olivno olje ter seveda buteljka dobrega vina.
Kuharji imajo v veliki večini zelo spoštljiv odnos do hrane in skrbijo za to, da je čim manj roma v koš. Ste tudi vi med njimi?
Ja, seveda. Sem kar občutljiv zaradi kupov zavržene hrane, ki bi jo bilo mogoče še uporabiti. Sam tako pri svoji kuhi stremim k čim manj odpadkom; če ne drugega, iz kosti in odrezkov zelenjave recimo skuham dobro zelenjavno, piščančjo ali govejo osnovo, ki jo potem uporabim pri kuhanju novih jedi, saj jim doda okus in jed dvigne na višjo raven.
Nad kuhanjem me je navdušila mama. Rad sem jo opazoval pri kuhi, ko pa sem bil dovolj velik, sem ji tudi sam rad priskočil na pomoč in kar hitro spoznal, da je to nekaj, kar me resnično veseli.
Pogosto imamo obiske in po dolgem dnevu dela rad na hitro pripravim kakšen prigrizek. Priljubljena jed je focaccia ali po slovensko pogača, ki jo lahko vsakič obložimo z drugimi nadevi.
Idej za ustvarjanje jedi in povezovanje novih okusov imate verjetno v izobilju. Kaj na prvi pogled najbolj nenavadnega ste dali skupaj in se je (nepričakovano) izkazalo za zmagovalno kombinacijo?
Krema iz jabolka in zelene. Sorbet iz bazilike in ganacha bele čokolade. Sorbet iz malin in rdeče pese.
Priprava katere jedi pa vam je povzročala največ težav?
Na splošno najmanj rad pripravljam sladice, še posebno torte, pri katerih se je res priporočljivo držati recepta, sam pa v kuhinji rad ustvarjam in sledim trenutnemu navdihu. Tako da se torte vsakič, ko jo moram pripraviti, lotim s spoštovanjem in upam, da bo na koncu okusna in tudi lepa.
Koliko pa so vaše kuharske veščine vplivale na to, da ste osvojili partnerico? S čim ste jo poskušali omrežiti?
Skupaj sva že od srednješolskih dni, torej tako rekoč od začetkov moje profesionalne kuharske poti. Obema kulinarika veliko pomeni, kar mi je všeč, saj se tako zlahka pogovarjava o tem, v prostem času pa rada obiskujeva restavracije in jih potem po postavkah (strežba, predjed, glavna jed ipd.) ocenjujeva od 1 do 10. Odkar sva postala starša, pa ji veliko pomeni, da sam dam idejo za kosilo in poskrbim za nabavo živil, da se ona lahko ta čas posveti najinemu sinčku.
Imajo te vaše kulinarične sposobnosti tudi kakšen učinek na taščo? Kaj najbolj »vžge« pri njej?
Tašča je najbolj navdušena, kadar pred njo pripravim domače testenine. Na splošno pa se vsa družina in prijatelji veselijo, kadar jih s partnerico povabiva na kosilo ali večerjo, saj vedo, da bodo njihove brbončice deležne razvajanja.
Kako pa se na vaše kuharske veščine odziva sin? Spomnim se, da je Jorg Zupan pred časom na Facebooku objavil posnetek svojega sinka, ki mu njegov pripravek ni šel najbolj v slast. Se je tudi vam zgodilo kaj podobnega?
Sin je star šele nekaj mesecev, tako da za zdaj uživa samo v materinem mleku. Se pa že veselim dni, ko mu bova začela uvajati gosto prehrano in ga bova opazovala pri spoznavanju raznovrstnih okusov.
