Gorska središča v Italiji in Avstriji poleti ustvarijo boljši rezultat kot pozimi, kdaj bo tako pri nas?
Avstrijci in Italijani imajo poleti skoraj toliko prihodkov kot pozimi, vendar pomembno manj stroškov. Poletno ponudbo skupaj z namestitvami, gostinci, občino, regijo in preostalimi ponudniki storitev gradijo že več desetletij. Tudi v Sloveniji beležimo veliko rast poletnega obiska. Gorske občine so med najhitreje rastočimi v Sloveniji. Velika planina, Vogel in verjetno še Kanin so že primerljivi s tujino, vsi drugi pa se bomo morali še kar nekaj let truditi, da pridemo tja. Se pa vsi zavedamo, da je to nujno za uspešno poslovanje naših podjetij.
Kakšna je poletna ponudba na Golteh?
Pohodništvo in kolesarstvo pri 10 stopinjah nižji temperaturi kot v dolini sta klasična ponudba vseh gorskih središč. Naša glavna prednost je ta, da se vse to dogaja v Krajinskem parku Golte, ki ima pet naravnih vrednot lokalnega pomena in 22 naravnih vrednot nacionalnega pomena, z njimi pa očara vsakega obiskovalca. Naša posebnost je sonaravni Alpski vrt s skoraj 200 tipičnimi alpskimi rastlinami. Golte so kraška planota in pri nas si je mogoče ogledati številne kraške jame. Supanje na 1.500 metrih z neverjetnim pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe je prav tako ena od naših posebnosti. Imamo zip line, skoke z jadralnim padalom, plezanje, za večino nesmučarjev pa je že prevoz z najdaljšo nihalko v Sloveniji posebna atrakcija.
Kakšna je dosedanja poletna sezona na Golteh?
Do zdaj beležimo 50-odstotno rast dnevnih obiskovalcev, v juliju pa tudi 50-odstotno rast števila prenočitev glede na lani. V avgustu so hotel in apartmaji zasedeni že več kot 80-odstotno in tako pričakujemo nadaljevanje te 50-odstotne rasti. Če bi bila bolj sončna napoved, bi bila naša rast še večja, saj so bile redkokdaj padavine, ko so jih vremenoslovci napovedali.
Čemu pripisujete takšno rast?
Glavnih razlogov za rast je po mojem mnenju pet. Gotovo je nizka osnova iz preteklih let, saj se je premalo posvečalo poletni prepoznavnosti in ponudbi. Bolj pomemben razlog pa je nova in izboljšana ponudba. Predvsem Alpski vrt in najem polno vzmetenih električnih koles sta prava hita. Tretji dejavnik je povezovanje z drugimi ponudki v Savinjski dolini. Pri nas lahko kupite enotno vstopnico za Mozirski gaj, Alpski vrt in nihalko in s tem vse, kar potrebujete za čudovit celodnevni izlet v Mozirje. Izboljšanje in povečanje kulinarične ponudbe ravno tako vpliva na rast. Kislo mleko, savinjski želodec, domači siri, vrhunska gobova juha z ajdovimi žganci, hišne sladice so pomembni razlogi za obisk. Ugodne cene so verjetno prav tako razlog za obisk, saj lahko odrasla oseba pri nas dobi prevoz z nihalko in vrhunsko kosilo za 19 evrov. Vse to pomeni, da so tisti, ki nas prvič obiščejo, pozitivno presenečeni in se radi vračajo.
Je to dovolj za dober poletni rezultat na Golteh?
Nikakor ne. Letos smo že pomembno povečali število zanimivosti in uredili stare. S takšnim tempom bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Želimo še bolj poudariti naravne vrednote Krajinskega parka Golte, urediti ferato, naredit downhill in enduro steze za kolesarje, obstoječim 80 kilometrom pohodnih poti želimo dodati še 100 kilometrov, 130 kilometrom kolesarskih poti pa še 200, pripravljamo doživljajski park, dodali bomo še številne naravne plezalne stene. Popestriti želimo tudi ponudbo tipične savinjske kulinarike in povečati glasbeno dogajanje. Seveda pa nam vsega ni treba narediti samim! Smo na vhodu v Zgornjo Savinjsko dolino, ki se končuje z najlepšo alpsko dolino – Logarsko dolino. Rafting, kopanje in ribolov v Savinji že zdaj privabljajo številne turisti. Zgornja Savinjska dolina je območje z največjim neizkoriščenim turističnim potencialom v Sloveniji, kjer so tudi predvidene številne novosti, ki bodo privabile goste tako v dolino kot k nam v Krajinski park Golte.
Kaj je glavna težava Golt?
Mislim, da je tako pozimi kot poleti glavna težava prepoznavnost Golt. Gostje, ko pridejo k nam, so navdušeni in se radi vračajo. Na žalost pa nas večina Slovencev Savinjske regije sploh ne pozna. Smo drugo najbližje smučišče za Ljubljančane in Domžalčane, samo 45 minut vožnje iz Ljubljane, od tega pol ure po avtocesti in 15 minut po ravni regionalni cesti. Se pravi zelo preprost dostop, pa v prestolnici niti ne vedo, da obstajamo. Podobno, s samo uro vožnje od Maribora smo najbližji alpski svet za Mariborčane. Povečanje prepoznavnosti je eden od naših največjih izzivov.
