Klopi so najbolj aktivni od pomladi do pozne jeseni. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Kadar je temperatura nižja od 5 do 7 °C, klopi mirujejo. Živijo v gozdni podrasti, grmovju in travi vse do 600 metrov nadmorske višine. A te male, krvosese živalce žal ne živijo le v gozdovih, nanje lahko naletimo tudi na lastnem vrtu. Če se v nekaj tednih po ugrizu klopa pojavi vročina, izpuščaji ali bolečine, se obvezno posvetujte z zdravnikom.
So zajedavci, ki se prehranjujejo s krvjo živali. Človek je le naključni gostitelj. S svojimi čutnimi vlakni in prednjim parom nog so zmožni prepoznavati toplotne spremembe ter vonj, kar uporabljajo za lociranje gostitelja, na katerega se prisesajo. Človek klopovega ugriza navadno sploh ne zazna. Preden klop začne sesati, izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki ublažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi.
Bolezni, ki jih prenašajo klopi
Obstajajo številne vrste bolezni, ki jih prenašajo klopi, med njimi sta vsekakor najbolj nevarni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, ki spadata med zoonoze, torej bolezni, ki prehajajo z živali na človeka. Klopov ugriz ne povzroča bolečin in tudi na kraju ugriza ni opaziti bolezenskih znamenj. Simptomi prve faze klopnega meningoencefalitisa se pojavijo večinoma od 7 do 14 dni po okužbi. Pojavijo se neznačilne težave, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska. Če se kateri od teh simptomov razvije v nekaj tednih po ugrizu klopa, takoj poiščite zdravnika.
Bolezni klopov, ki jih povzročajo bakterije, je mogoče zdraviti z antibiotiki. Krvni testi za potrditev okužbe niso vedno na voljo, zato je zdravljenje bolj odvisno od simptomov. Če je oseba doživela ugriz klopa in nima simptomov, se antibiotiki ne priporočajo, ker lahko uporaba nepotrebnih antibiotikov privede do odpornosti. Virusnih bolezni, ki jih prenašajo klopi, ni mogoče zdraviti z antibiotiki, specifičnih protivirusnih zdravil pa ni. Bolnike s temi virusnimi okužbami običajno zdravimo z obvladovanjem simptomov, dokler se okužba ne odpravi.
Izjemoma lahko klopi povzročijo klopno paralizo oz. boreliozo. Bolniki občutijo mišično oslabelost ali nezmožnost gibanja. Ti simptomi se začnejo v spodnjih okončinah in se razširijo po telesu. Po odstranitvi klopa se bolniki s boreliozo običajno začnejo počutiti bolje v 24 urah, popolno okrevanje pa običajno nastopi v treh dneh.
Dlje ko je klop pritrjen, večja je verjetnost bolezni ali težav, saj daje klopu več časa za odvajanje sline oz. strupov in patogenov v gostitelja. Zdravljenje vsake izpostavljenosti klopom se začne z odstranitvijo klopa.
Uporabite precizne pincete, da zagrabite klopa čim bližje koži.
Klopa zagrabite čim bližje koži in ga s krožnim gibom previdno izvlecite. Ne smete ga obrniti za 90 stopinj, saj mu lahko zlomite vrat, in posledično v telo izloči več morebitnih strupov. Če del klopa ostane v koži in ga ni mogoče odstraniti, takoj obiščite zdravnika. Če pa vam ga je uspelo pravilno odstraniti, očistite mesto ugriza z milom in vodo. Najboljše bo, da klopa po odstranitvi splaknete v stranišče. Klopa nikakor ne smemo zmečkamo s prsti.
Najboljša zaščita pred boleznijo je cepljenje!
Potrebno je trikratno cepljenje. Prvič in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez šest do devet mesecev. Pomembno je, da dobimo dva odmerka cepiva. Na ta način dosežemo, da smo takrat, ko nastopi sezona klopov, že ustrezno zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih pet let z enim odmerkom cepiva. Cepijo se lahko tudi otroci, ki so že dopolnili tri leta.
Nikjer nismo povsem varni
V gozdu nismo varni pred klopi, lahko pa si ustvarite varen domači vrt, brez klopov in drugih škodljivcev. Redno kosite travo, očistite listje in naplavine, odstranite otroške igrače in vrtno pohištvo iz neposredne bližine grmovnic. Če pa nameravate iti v gozd ali v hribe, je priporočljivo nositi svetla oblačila, saj na njih klopa prej opazimo. Oblačila naj pokrivajo čim več kože (dolgi rokavi in dolge hlače). Zaščitimo se lahko tudi z repelenti, ki s svojim vonjem odganjajo mrčes. Pri tem lahko uporabimo tudi eterična olja, klopi ne prenašajo vonja sivke in citronovega vonja.
Pri preverjanju sebe ali drugih je treba biti še posebej pozoren, da klopi ne bodo pritrjeni pod pazduho, v dimljah, pod ušesom, trebuhom, v lasišču in okoli njega ali med nogami. Prhanje v dveh urah po vrnitvi domov je najučinkovitejši ukrep za zaščito, saj zmanjšuje tveganje za nastanek borelioze in drugih bolezni, ki se prenašajo s klopi. Oblačila takoj operite, uporabite pa vročo vodo, ker hladna voda ne bo uničila klopov.
Zanimivost
Kri sesajo samo samice. Samci se prehranjujejo s tkivno tekočino. Klopi imajo na hrbtni površini telesa hitinsko ploščico ali ščit. Pri samcih omenjena ploščica pokriva celotno hrbtno površino telesa. Pri samicah je ščit omejen na manjšo površino, preostali del telesa pa je mehak. Ko se samica nasesa krvi, se mehki del telesa v obliki meha lahko razširi na dvestokratno velikost, nato se spusti z gostitelja.
