Mediteransko dieto bi bilo verjetno bolje poimenovati mediteranski način prehranjevanja, saj se ne gre za ustvarjeno strukturo prehrane nutricistov, ampak za normalen in predvsem vsakdanji način prehranjevanja prebivalcev omenjenega geografskega območja. Zakaj je tako mikavna?
Verjetno ima pri tem velik del dejstvo, da nam ni treba iz jedilnika odstraniti testenin, kruha, sladkarij in drugih dobrot. Ja, spijemo lahko tudi kakšen kozarec rdečega vina. Prav tako ni v igri besnega štetja lešnikov za malico ali iskanja nemogočih sestavin v trgovinah, saj temelji na hrani, na katero ste navajeni in jo imate potencialno tudi sami doma. Kaj bi si sploh želeli lepšega?
Tokratna dieta (če jo lahko tako poimenujemo) je torej malce drugačna, saj gre bolj za dolgotrajno spremembo vaše prehrane, ne pa le za kakšno terapijo, ki jo servirate telesu z namenom, da se prečisti ali da zmanjšate obseg želodca. A če niste strastni jedci morske hrane, morda vseeno ni idealna za vas.
Kaj torej lahko jeste?
Vsekakor bo večino obroka sestavljala zelenjava. Temu sledijo oreščki, žita in sadje. Kruh ni prepovedan, a to ne pomeni, da nanj mažete različne namaze. Gre namreč za uživanje samega kruha, ki ga občasno pomočite tudi v olivno olje. Dovoljeno je tudi meso, specifično rdeče, ki pa ga lahko jeste le nekajkrat na mesec, ne pa vsak dan, kot je v navadi mnogih Slovencev. Namesto tega se Mediteranci raje odločajo za ribe, občasno tudi za druge morske sadeže.
Bistvo omenjene prehrane ni v tem, da se nenehno obremenjujete s tem, koliko maščobe pojeste. Pomembnejša je sama izbira hrane, oblike maščob. Pri njih dominira olivno olje, prav tako pa so pozorni na mlečne izdelke. Teh se ne izogibajo, a vseeno v nakupovalni voziček raje položijo nizkokalorični jogurt in sir, enako pa velja tudi za mleko.
Grobo gledano naj bi vaš jedilnik vseboval 50 odstotkov ogljikovih hidratov (zelenjava, sadje, stročnice, polnozrnate jedi), 35 odstotkov zdravih olj, oreščkov, semen in rib, zadnjih 15 odstotkov pa je rezerviranih za beljakovine, ki jih lahko najdete v ribah, mlečnih izdelkih in jajcih.
Seveda obrok lahko oplemenitite s kozarcem rdečega vina, a zmernost je pri tem bistvena. Prav tako niso izključeni posladki, a ponovno brez pretiravanj. Naj bodo na jedilniku le v primeru, da resnično ne morete brez njih. Priporočljivo je največ dvakrat tedensko.
Pomembno pri tej dieti je, da ste ob njej tudi telesno aktivni. To je še en pomemben dejavnik, opozarjajo raziskovalci omenjene prehrane. Ravno kombinacija prave hrane in telovadba vas bosta namreč pripeljala do zdravja, dobrega počutja in dolgega življenja.
Kot je vsem dobro znano, so Mediteranci sila družabni. Tako je pri njih obrok vedno del druženja, ne pa samotarstva. Priporočljivo je, da tudi vi sledite njihovemu zgledu in obrok pojeste v krogu družine in prijateljev, ne pa kje na samem. Seveda občasen mir in tišina še kako dobro deneta, a če je le možno, se temu pri obrokih poskušajte izogibati.
Dobra plat omenjene diete je ta, da zmanjšuje nevarnost srčnih bolezni, saj niža raven holesterola. Prav tako varuje pred rakom, Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo.
Omenjena dieta tako prinaša tri koristi:
1. Pomaga k trajni izgubi odvečnih kilogramov in vzdrževanju želene teže.
2. Poglavitno prispeva k izboljšanju splošnega zdravja in vam podaljšuje življenje.
3. Občutno zmanjša težave s srcem.
Če za konec strnemo, se je pri mediteranski dieti treba držati naslednjih pravil:
1. Jejte veliko sadja, zelenjave, žit in oreščkov.
2. Jejte ribe vsaj dvakrat na teden.
3. Nasičene maščobe in transmaščobe nadomestite z oljčnim oljem.
4. Namesto soli uporabljajte zelišča in začimbe.
5. Rdeče meso uživajte le nekajkrat na mesec.
6. Mlečni izdelki naj bodo nizkokalorični.
7. Testenine, kruh in riž naj bodo po možnosti polnozrnati.
8. Zmerno pitje rdečega vina (1 dl na dan za ženske, 2 dl za moške).
9. Jejte z družino in prijatelji, ne pa sami.
10. Dovolj se gibajte (dnevno vsaj 30 minut hitrejše hoje).
