Estrada

Vedno zeleni bršljan: pridih pragozda kar doma

Lara Jelen, Maja
29. 4. 2018, 12.01
Deli članek:

Kdor obožuje gozd, preprostost in zelenje, je gotovo navdušen tudi nad zimzelenim bršljanom.

Revija Maja

Ta obstaja v mnogih različicah, čeprav so si med sabo večinoma dokaj podobne. V našem domu čisti zrak, zunaj na okenskih policah, vrtu in balkonih pa lahko z njim pričaramo čudovito in sproščujoče vzdušje.

Pri vsej tehnologiji, ki jo danes premoremo, so rastline tiste, ki nas povežejo z naravo. Morda res že dolgo ne živimo več v gozdu, a nekje globoko v sebi z njim še vedno čutimo močno vez. Rastline, s katerimi se obdajamo, to vez krepijo in ohranjajo. Še posebej pa nas na gozd spomni bršljan, vedno zelena rastlina, ki oddaja vibracije mističnosti in polepša vsako okolje, v katerem se znajde.

Revija Maja

Onemogoči rast plevelu

Bršljan (Hedera) je nezahtevna trajnica, ki raste skozi vse leto. Če ima oporo, je plezalka, a tudi brez nje se dobro znajde. Raste in širi se zelo hitro. Kadar je ob vrtu ograja ali stena, bo bršljan plezal po njej in tako ustvaril zeleno odejo. Nekomu je to nekaj najlepšega, za koga drugega pa je lahko pogled na razraščen bršljan zelo moteč. Sami najbolje veste, v katero skupino sodite. Sicer pa, ko bršljan napravi odejo skozi zemljo, s tem povsem onemogoči rast plevelu. Zato hura za bršljan!

Katero vrsto izbrati?

Če mislite, da obstaja samo ena vrsta bršljana, se pošteno motite. Tako oblika listov kot barve se pri posameznih vrstah razlikujejo. Različnim odtenkom zelene se največkrat pridružita bela, zlata in rumenkasta barva. Za pregrado in prekrivanje tal je odlična izbira popolnoma zeleni irski bršljan (Hedera hibernica) z velikimi listi. H. colchica ima bolj usnjate liste, najbolj priljubljen pa je navadni bršljan z imenom Hedera helix, katerega listi so na voljo v različnih barvnih variacijah (samo zelen, zelen z belo ali rumenkasto-zlato obrobo). Hedera helix 'Arborescens' je bolj grmičast bršljan, ki po koncu cvetenja ustvari privlačne črne jagode (ki so lahko preveč privlačne tudi za najmlajše, zato to morda ni najboljša izbira za vas, če imate otroke). Ljubitelji kremno bele obrobe sicer zelenih bršljanovih listov pa boste zagotovo navdušeni nad vrsto H. canariensis 'Gloire de Marengo'.

Revija Maja
Bršljan izvira iz Evrope, Azije in Severne Amerike. V divjini raste na drevesih in kamnih ter lahko doseže višino med 25 in 30 metri. Navadno uspeva na nekoliko hladnejših območjih.

Simbol večnega življenja

Ime Hedera izhaja iz starodavnega indoevropskega zvoka, ki pomeni 'rast/širjenje' ali 'prijemanje', kar se nanaša na utrjene korenine. Ker je bršljan zimzelena rastlina, že iz antičnih časov simbolizira večno življenje. V keltskih in germanskih legendah se pojavlja kot zaščitnik ter prinašalec sreče in upanja. Koristen pa je tudi sicer. Če zarašča stene hiše, je odličen izolator pretirane vročine ali mraza. Ravno tako na vrtu igra pomembno ekološko vlogo, saj v njem radi gnezdijo ptiči. Bršljan torej ni samo prijeten na pogled, ampak je tudi nadvse koristen na več načinov. Med drugim kot čistilec zraka, zato ga lahko prav tako s pridom postavimo na ogled v svojem domu.

Maja svetuje:

1. Če boste bršljan posadili v cvetlične lonce, bodite pozorni, da bo velikost lonca sorazmerna s številom stebel oziroma debelino rastline.

2. Ob nakupu vrste Hedera 'Arborescens' vedno preverite, ali ima rastlina dovolj popkov oziroma jagod. Nikoli tudi ne kupujte bršljana, ki ima poškodovane liste, saj je to znak nepravilnega skladiščenja. Svetlo siva barva listov opozarja na prisotnost rdečih pajkovih pršic, ki se rade pojavljajo na vseh sortah bršljana.

3. Bršljan bo gotovo pritegnil pozornost, če ga postavite na mizo ali združite z drugimi plezajočimi rastlinami, denimo vrtnicami plezalkami.

4. Cele hiše ni treba prekriti z bršljanom, kakšna zelena stena pa je lahko popestritev fasade. A naj vas opozorimo, da lahko bršljanove korenine pustijo sledi na steni.

5. Bršljan uspeva tako na sončnih kot na senčnih legah, le neprestanega neposrednega sonca ne mara preveč. Zemlja naj se ne bi nikoli popolnoma izsušila, a pretirano zalivanje lahko bršljanu škodi še bolj, zato zalivajte zmerno. Bolje, da ga kdaj pozabite zaliti, kot pa da s količino vode pretiravate.

6. Bršljanu, ki ga vzgajamo kot lončnico, je priporočljivo dajati hranila za rastline enkrat na mesec. Obrezujemo ga pozno spomladi, ko zaključi največjo rast, in jeseni, preden nastopi zima.

Preberite tudi: Da bo vse tipi topi. Kliknite TUKAJ!