Moški v povprečju z uživanjem pekočega nimajo težav, nasprotno, mnogi pri tem pretiravajo. To ni presenetljivo, če vemo, da pekoč okus prebuja zagon, tekmovalnost, polet. A prav je, da mu priložnost končno damo tudi ženske, saj z njegovo uporabo ne bomo obvladovale le kilogramov, temveč – mnogo pomembnejše – svoje zdravje. Velja kajpak tudi za moške!
Kapsaicin – čudežna snov v čiliju
Snov v čiliju, ki povzroča pekoč okus in je izjemno zdravilna, se imenuje kapsaicin. Zelo pekoče sorte čilijev ga vsebujejo od 2 do 3 odstotke. Bolj ko je čili pekoč, več kapsaicina vsebuje. Ostrina posamezne vrste se meri v merski enoti skovil. Najbolj pikantni čiliji vsebujejo od 200.000 do 300.000 skovilov. Znana omaka tabasco jih vsebuje »le« 5000. A pri čiliju ne gre le za ostrino, saj v svoji sveži obliki ponuja tudi pestro paleto zanimivih okusov. Razlog več za razmislek o tem, da bi ga povabili v svoj vrt.
Kljub temu da čili uživa čedalje več ljudi, se v resnici ne zavedamo, kako močna in mogočna je ta začimba. Že omenjeni kapsaicin je močen antioksidant, dviguje razpoloženje, krepi libido, poživlja presnovo, uravnoveša krvni sladkor, redči kri, pomaga pa tudi pri mnogih vrstah raka. Oglejmo si, kaj o njegovih močeh trdi sodobna znanost.
Kapsaicin proti najbolj agresivni vrsti raka dojke
Kapsaicin, ena najbolj ostrih snovi, ki jo najdemo tudi v čiliju, zavira rast rakavih celic dojke. Povsem sveža študija iz Nemčije, objavljena decembra 2016, prinaša razveseljivo vest, da ta snov zavira rast rakavih celic pri posebej agresivni vrsti raka na dojki, tako imenovanem trojno negativnem tipu. Znanstveniki so poskuse opravili na kultiviranih celicah, in sicer so jih izpostavili kapsaicinu ter pri tem ugotovili, da so se celice delile počasneje, številne so odmrle, tiste, ki so preživele, pa se niso mogle več tako hitro premikati. Ker so pri tem opozorili, da zgolj uživanje ali vdihovanje čilija ne bo dovolj, si lahko le želimo, da bo znanost nove podatke čim hitreje pretvorila v zdravilo, ki bo ne le učinkovitejše od dosedanjih, temveč tudi prijaznejše do bolnic. (Breast Cancer – Targets and Therapy 2016, Volume: 8, 243–252).
Z različnimi prijemi proti raku prostate
Leta 2006 so ugotovili, da kapsaicin zavira tudi raka prostate, in to kar s tremi mehanizmi hkrati. Kljub temu da je bila raziskava opravljena na miših, so znanstveniki preučevali tumorje iz človeških rakavih celic prostate, zato verodostojnost te študije ni zanemarljiva. Ugotovili so, da kapsaicin povzroča apoptozo (celični samomor) rakavih celic na prostati, in to kar pri 80 odstotkih rakavih celic. Poleg tega je kapsaicin zmanjševal število androgenih receptorjev in tudi tako preprečeval nadaljnjo rast rakavih celic. To pa še ni vse, kapsaicin je proti raku prostate deloval tudi tako, da se je zmanjšala vrednost PSA (za prostato specifični antigen, najbolj poznan tumorski označevalec). (Cancer Res 2006; 66(6): 3222–9).
Raziskane tudi druge vrste raka
Poleg omenjenih vrst raka so raziskovalci v zadnjih letih preučevali vpliv kapsaicina na malocelični bronhialni karcinom in raka trebušne slinavke. Rezultati so spodbudni, ali in kdaj bodo od njih imeli korist tudi bolniki, pa bo pokazal čas.
Naravno čiščenje jeter s čilijem
Raka zagotovo ne bomo ozdravili le z uživanjem čilija, če pa bo ta pogosteje v jedeh (namesto popra, denimo), bo zanj hvaležen naš najpomembnejši čistilni organ – jetra. Leta 2015 je bila objavljena še ena izjemno spodbudna študija o tem, da čili na jetra učinkuje močno čistilno in lahko celo ustavi fibrozo jeter (European Association for the Study of the Liver. »Chilli peppers hold promise of preventing liver damage and progression.« Science Daily, 23. april 2015). Gre za patološko nastajanje vezivnega tkiva, ki pri obolelih čedalje bolj nadomešča zdrava jetra. Za fibrozo jeter naj bi trpelo kar deset odstotkov ljudi, gre pa za resno obolenje, iz katerega se lahko razvije ciroza jeter ali celo rak na jetrih.
S čilijem do vitkosti
Podatek, da s čilijem ne krepimo le zdravja, temveč tudi lepoto, bo všeč vsem, ki se bojujejo s čezmerno težo. Čili je eden izmed učinkovitih pomočnikov pri ohranjanju ali ponovnem doseganju vitke linije. Z zaužitjem čilija se v telesu začasno poviša temperatura, vsebovani kapsaicin spodbudi presnovo, s tem pa se poveča tudi poraba energije. Domnevajo, da kapsaicin spodbuja celo kurjenje maščob. Z raziskavo na maastrichtski univerzi je bilo dokazano, da uživanje kapsaicina po opravljeni shujševalni kuri pomaga topiti maščobne obloge (British Journal of Nutrition 2003 Sep; 90(3): 651–59). Poleg tega kapsaicin pomaga zavirati tek, kar so na isti univerzi potrdili nekaj let pozneje (International Journal of Obesity (2005)29, 682–8.). Če torej hujšate in želite obdržati težko pridobljeno težo, ne pozabite na čili, ki, če povzamemo, prav tako učinkuje s tremi različnimi mehanizmi hkrati: pomaga kuriti maščobe, zavira tek in povečuje porabo energije. Pri tem pa vsekakor ne pretiravajte s količino, saj 6 mg čilija na dan dokazano pospešuje zgorevanje maščob in prispeva k zmanjšanju telesne teže, pri 30 mg na dan pa tega učinka ni več.
Ne pretiravajte s količino kljub občutku sreče
Poleg vsega omenjenega uživanje čilija izjemno dobrodejno učinkuje na druge organe in dogajanje v organizmu, tako tudi na prebavila, ožilje in živčevje, učinkuje tudi protibolečinsko (celo proti migreni) in protiglivično. Več o tem lahko preberete v knjigi Ščepec rešitve, kjer boste našli tudi ustrezne vire za te trditve. A kljub vsemu z začimbo ne kaže pretiravati, kar ljudje radi počnemo pri marsičem, kar diši po naravnem. Koristne lastnosti čilija se lahko namreč pri pretirani uporabi sprevržejo v škodljive. Zato bi o pretirani rabi morali razmisliti vsi strastni navdušenci nad to začimbo. Marsikdo se čiliju stežka upre, saj njegovo uživanje v možganih sprošča endorfine, s čimer ustvarja dobro počutje in spodbuja k dejavnosti. Z redno uporabo se v telesu sčasoma razvije toleranca na njegov pekoči okus, od tam pa do res pretirane uporabe in odvisnosti pa ni več daleč. Dolgotrajnejša uporaba na istem mestu, nanos na poškodovano kožo, pa tudi preveliki odmerki lahko povzročajo lokalne poškodbe živcev, koprivnico ter vnetje z bolečinami in mehurji.
Zasejte si čili
V tem času že lahko sejete čili, če ga želite gojiti na svojem vrtu. Postopek je povsem enak kakor pri sejanju paprike ali feferonov. V setveni substrat posejte seme, temeljito popršite s postano vodo sobne temperature (najbolje s škropilko), pokrijte s prozorno folijo za živila in počakajte, da seme vzklije (najmanj 5 dni, odvisno od vrste čilija). Kaljenje lahko pospešite tako, da seme pred sejanjem za en dan namočite v postani vodi. Platoje imejte ves čas na toplem, najbolje zraven peči ali radiatorja, kjer naj temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija. Substrat redno pršite z vodo, da se ne izsuši in ostane lepo vlažen (nikakor pa premoker, ker semena v tem primeru zgnijejo). Ko opazite prve rastlinice, odstranite folijo, setvene platoje pa redno obračajte, da rastline rastejo navpično navzgor. Po približno mesecu dni se razvije drugi in tretji par listov, in takrat jih presadite, vsako rastlino v svoj lonček. V ta namen lahko uporabite plastične kozarčke (3,5 dcl), njihovo dno preluknjajte z razbeljenim žebljem (ki ste ga, denimo, držali nad plamenom ognja na plinskem štedilniku). Substrat naj bo pred presajanjem vlažen, zato rastline nekaj ur prej zalijte. Posadite jih tako, da je del stebla v zemlji, saj bo tako del korenin rastlina pognala že iz stebla in se dodatno okrepila (približno 2–3 cm rastline naj gleda iz zemlje). Posajene rastline zalijte, nato pa jih dajte na pladenj, ki bo zadržal odvečno tekočino, in tega postavite na svetlo in toplo mesto, da bodo rastle naprej. Temperatura je sedaj lahko nekoliko nižja, približno od 20 do 25 stopinj Celzija. Sadike zalivajte približno vsake tri dni. Sadika bo v dveh do treh mesecih toliko zrasla, da jo boste presadili bodisi v večji lonec ali na vrt. Preden jo presadite na prosto ali lonec postavite ven, pa jo vsekakor utrdite z odpiranjem okna in postavljanjem na senčno mesto v zavetrju. Če potrebujete še natančnejši in slikovno podprt opis, poglejte na stran www.easy-recepti. com in poiščite objavo s 30. 9. 2016 (Gojenje čilija – sezona čilija in pridelek).
Kam po dobro seme?
Če imate prijatelje, ki že gojijo svoj čili, vam bodo gotovo radi odstopili nekaj semen. Če seme kupujete, pa naj bo to zares kakovostno. Ekološka semena ponuja slovensko podjetje Amarant, ki vam jih lahko pošlje tudi na dom. V svoji ponudbi imajo več kot 15 različnih vrst čilijev, med drugimi eno najbolj pekočih sort, habanero tropical red. Če šele vstopate v svet čilijev in niste navdušeni nad preveč pekočim okusom, pa je lahko prva izbira vrsta jalapeno, ta čili je bolj blagega okusa, vendar je izjemno aromatičen.
