Novice Svet24

Tako Ching Lan kot Chien sta v Slovenijo prišli na študijsko izmenjavo za dva semestra. Slovenijo sta opisali kot zelo čisto državo, Slovence pa kot prijazne in zanesljive. Ching pravi, da odkar je pri nas, skoraj vsak konec tedna potuje po različnih slovenskih in tudi tujih krajih, ki so blizu Ljubljani, kjer trenutno biva. »Rada potujem, a moram priznati, da je bil to eden boljših in zabavnejših vikendpobegov, odkar sem tukaj. Komaj čakam, da spoznate mojo zgodbo,« navdušeno dodaja.

Panika na vlaku

Dekleti sta se na pot odpravili z vlakom, kjer pa ju je čakala tudi prva vznemirljivejša izkušnja. »S Chien sva se dogovorili, da se srečava na kolodvoru, kupiva vozovnici in skupaj odrineva proti Kopru. Vse je šlo po načrtih, preverili sva tudi pot in čas potovanja ter stopili na vlak, ki vozi v Koper. Predvidevali sva, da se bomo peljali proti vzhodu, zato sva se na vlaku tudi tako usedli, a ko je speljal, smo se začeli premikati v nasprotno smer. Chien je zgrabila panika, češ da sva šli na napačen vlak. Ves čas je ponavljala: 'Zakaj gre v to smer? Morda sva na napačnem vlaku! Prepričana sem, da bi se morali peljati v nasprotno smer!' Odšla je do fanta, ki je sedel v sosednjem kupeju, in mu pokazala vozovnico, ta pa jo je naposled le pomiril in ji povedal, da sva na pravem vlaku,« pripoveduje. Po dveh urah sta uspešno prispeli do cilja in se odločili, da najprej obiščeta hostel.

arhiv

Sprehodili sta se mimo železniške postaje do središča mesta, ki je bilo že od daleč videti navdušujoče. »Na obrobju je bilo veliko nakupovalnih središč. Zasnova me je spominjala na ljubljanski BTC, a ko sva se sprehodili skozi Vrata Muda in mimo Da Pontejevega vodnjaka, me je arhitektura vrnila v starodavne čase. Ko sva v hostlu uredili prijavo, sva receptorja vprašali po priporočilu restavracije. Priporočil nama je bližnjo picerijo. Ugotovili sva, da lahko izkoristiva študentske bone, in se odločili, da preveriva študentsko ponudbo. Naročili sva riž z morskimi sadeži, špagete po napolitansko in ocvrte lignje. Jedi so naju navdušile. Hrana je bila zelo okusna, najbolj pa so me navdušili ocvrti lignji. Ko sva videli, kako je natakarica stregla ocvrte lignje, nisva mogli odvrniti pogleda. Videti je bilo tako veličastno in prestižno,« navdušeno pripoveduje Ching Lan. »Vendar naju natakarica, čeprav je bil meni v angleščini, ni razumela. Na pomoč nama je priskočila družina, ki je sedela ob naju, in nama pomagala pri naročilu. Počutili sva se sprejeti v tem čudovitem mestu,« dodaja.

arhiv

Po poznem kosilu sta se dekleti odločili, da se izgubita v mestu. Sprehodili sta se po ozkih uličicah in opazovali utrip mesta. »Ko sva prišli do Pretorske palače, sva na stavbi zagledali čudovito videoprojekcijo, ki se je ujemala z glasbo. Vse skupaj je delovalo čarobno. Fantastična izkušnja!« Vrnili sta se v hostel in tam spoznali Heleno, športno učiteljico, s katero sta se hitro spoprijateljili in navezali stik. Dekleta so še nekaj časa klepetala, nato pa legla k počitku.

Modra zadnjica in salve smeha

Naslednje jutro sta se po zajtrku še enkrat odpravili na ogled mesta. »Našli sva drsališče in se preizkusili v drsanju. Naj povem, da sem večino časa padala, in zadnjica me pošteno boli. Med drsanjem sva se s Chien veliko presmejali. Jaz sem sicer drsala že prej, medtem ko je Chien prvič stala na drsalkah. Korak za korakom sva hodili ob steni, a tudi to ni preprečilo nerodnih padcev. Izposodili sva si 'pingvina pomagača', ki je namenjen otrokom, in res je bilo precej lažje. Predvsem pa zabavno. Po drsanju sva se sprehodili po božičnem sejmu in si tam privoščili kuhano vino. Zanimal me je okus punča, zato sem si ga seveda privoščila, prodajalec pa me je prepričal, naj pokusim še medico. Vse je bilo odlično, a mi je alkohol precej hitro 'stopil v glavo', moja lica so se obarvala rožnato, prav tako me je močno pogrelo. In kljub hladnim 11 stopinjam Celzija mi je bilo zelo vroče. Premaknili sva se naprej in si pri sosednji stojnici privoščili fritole. Odlično, a zelo drugačno božično vzdušje za dekleti iz Tajvana,« opiše Ching Lan.

arhiv

Dan je prehitro mineval in bližal se je čas vrnitve. Dekleti sta si privoščili še pozno kosilo, se na hitro sprehodili po mestu ter si v spomin kupili ročno izdelani obesek za ključe in ogrlico, nato pa ste se odpravili na železniško postajo. Stopili sta do prodajalca vozovnic in povedal jima je, da prvi vlak pelje šele ob 19.20, del poti pa morata prepotovati celo z avtobusom. »Bilo je nekoliko prepozno in prezapleteno, zato sva se odločili, da preveriva še avtobusne povezave. Tam sva gospoda povprašali o vožnjah. Povedal je, da je rezerviral vozovnico do Ljubljane, a da ima avtobus zamudo. Kar je bila za naju odlična novica in čez nekaj minut je res prispel avtobus, s katerim sva nato po dobri uri in pol prispeli v Ljubljano. Bilo je čudovito potovanje in rada bi se zahvalila vsem, ki so nama ta izlet omogočili. Slovenija je res 'luštna' država,« dekleti dodajata za konec.

Galerija

Poglej vse fotografije (10)

Osebni arhiv