24. februarja bodo namreč minila natančno tri leta od začetka popoldne ruske ofenzive na Ukrajino. Ruska agresija se je v resnici začela že prej, pred 11. leti, ko je 22. februarja 2014 slovita majdanska revolucija z oblasti odnesla Viktorja Janukoviča. Slednji je pobegnil v Rusijo, ruske sile pod krinko neidentificiranih oboroženih zamaskirancev, ki so spominjali na ruske vojake, a so nosili uniforme brez oznak, pa so vkorakale na Krimski polotok. Ljudje so jih opisovali preprosto kot »mali zeleni možje.« Konflikt se je pozneje razširil na Donbas, šele 24. februarja 2022 pa so v preostale dele Ukrajine zapeljali ruski tanki. Tokrat ruski vojaki niso nosili zgolj uradnih vojaških uniform, temveč so imeli s seboj tudi protokolarne uniforme, s katerimi so nameravali po hitri zmagi slaviti v središču Kijeva.
Kazalo je, da je imela ofenziva dva cilja, hitro zavzeti Kijev in okupirati vzhodno polovico Ukrajine. Na presenečenje celotne svetovne javnosti je ruska vojska naletela na srdit upor in se je morala ustaviti že pred Kijevom. »Posebna vojaška operacija,« kot jo je označil ruski predsednik Vladimir Putin, se je prelevila v največjo vojno v Evropi od druge svetovne vojne. Ubitih je bilo na tisoče ljudi, nekatera mesta so zravnana z zemljo, iz Ukrajine je zbežalo več milijonov Ukrajincev, Zahod pa je postopno začel trgati vse vezi z Rusijo.
Tri leta preobratov
Ruska vojska je v letu 2024 ob nadaljnjih visokih izgubah zavzela slabih 4000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar znaša manj kot odstotek celotnega ukrajinskega ozemlja. Tako od začetka 2025 skupno nadzira približno 18 odstotkov Ukrajine.
Putinovi cilji »demilitarizacije« in »denacifikacije« Ukrajine so danes že skoraj pozabljeni. Takrat je trdil, da je invazija nujna za zaščito ruskih interesov in rusko govorečega prebivalstva v Ukrajini, na kar so v Ukrajini odgovorili, da gre za neizzvano agresijo ter poskus uničenja ukrajinske suverenost in identitete. Ruske sile, namenjene v Kijev, so se morale ob velikih izgubah že po mesecu dni obrniti in vrniti v Belorusijo. Sledili so novi porazi septembra in oktobra, ko so se morali po ukrajinskih protiofenzivah ruski vojaki umakniti iz delov regij Harkov na vzhodu in Herson na jugu, a uspehi ukrajinske vojske niso trajali dolgo. Poleti 2023 je doživela polom v protiofenzivi na jugu, od takrat pa je z ofenzivami vzdolž 1000 kilometrov dolge frontne linije pobudo znova prevzela ruska vojska. Vse to se je dogajalo ob nenehnih ruskih napadih z balističnimi raketami, manevrirnimi izstrelki in brezpilotnimi letalniki, uperjenih predvsem v ukrajinsko kritično infrastrukturo. Ukrajinska vojska je nato poleti 2024 presenetila s svojo ofenzivo na rusko regijo Kursk, del katere je po ukrajinsko okupacijo še danes.
Njena.si
Mestni utrip že 20. leto spremlja ikonična Rotarijska ura na križišču Ajdovščina
Kakšna je cena?
Ocene o žrtvah se zaradi pomanjkanja uradnih podatkov ukrajinskih in ruskih oblasti, ki jih v celoti ne razkrivajo, precej razlikujejo. Po zadnjih ocenah Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) je v Ukrajini padlo približno 172.000 ruskih vojakov, še nekaj več kot 600.000 pa jih je utrpelo poškodbe. Od teh naj bi jih dobrih 370.000 utrpelo hude poškodbe, ki imajo za posledico trajno invalidnost. Nekoliko manjšo število žrtev naj bi utrpela Ukrajina. Ameriški Wall Street Journal je v letu 2024 poročal o 80.000 mrtvih in 400.000 poškodovanih, pri čemer se je opiral na tajno poročilo ukrajinskih oblasti. Ta številka je od takrat že zrasla. Skupno število žrtev (tako mrtvih kot poškodovanih) na obeh straneh naj bi že doseglo milijon.
Umirajo tudi civilisti
Po ocenah Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je v Ukrajini od 24. februarja 2022 skupno umrlo že najmanj 12.400 civilistov oziroma »neoboroženih posameznikov,« vključno s približno 650 otroki. Največ žrtev so zabeležili marca 2022, ko je umrlo več kot 3900 civilistov. Glede na poročilo Združenih narodov je stanje posebej strahotno v primeru žensk. V treh letih vojne naj bi umrlo že več kot 3799 žensk in 289 deklic, pri čemer je resnično število žrtev najverjetneje še višje. Ob tem je moralo od začetka invazije iz svojih domov zbežati več kot 1,8 milijona žensk, skoraj 6,7 milijona pa jih živi od humanitarne pomoči.
Zbežali so milijoni. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) so do februarja 2025 po svetu zabeležili 6,8 milijona ukrajinskih beguncev.
