Poglejte fotografije dveh smrtonosnih letalskih nesreč v zadnjih dveh tednih in med grozo ter bolečino se lahko pogostim potnikom pojavi ena misel. Stara letalska modrost pravi, da je zadnji del letala varnejši kot sprednji – in razbitine letala družbe družbe Azerbaijan Airlines 8243 ter Jeju Air 2216 to morda potrjujejo.
Vseh 29 preživelih v azerbajdžanski nesreči je sedelo na zadnjem delu letala, ki se je prepolovilo, pri čemer je zadnja polovica ostala večinoma nedotaknjena. Edina preživela južnokorejske nesreče sta bili stevardesi, ki sta sedeli na zadnjih zasilnih sedežih v repu letala.
Je ta stara modrost – in črni humor o tem, da so sedeži v prvi in poslovni razredni dobri le dokler ni težav z letalom – torej resnična?
Leta 2015 so novinarji revije Time poročali, da so pregledali vse zapise o ameriških letalskih nesrečah s smrtnimi žrtvami in preživelimi v obdobju med letoma 1985 in 2000 ter v meta-analizi ugotovili, da so sedeži v zadnji tretjini letala imeli skupno 32 % stopnjo smrtnosti, v primerjavi s 38 % v sprednji tretjini in 39 % v srednji tretjini, piše CNN. Še bolje pa je, so ugotovili, če sedite na sredinskih sedežih v zadnji tretjini kabine, kjer je stopnja smrtnosti 28 %. “Najslabši” sedeži pa so bili tisti na hodnikih v srednji tretjini letala, s 44 % stopnjo smrtnosti.
Vsaka nesreča je drugačna
Po mnenju strokovnjakov za letalsko varnost gre za mit. "Ni podatkov, ki bi pokazali korelacijo med sedeži in možnostjo preživetja," pravi Hassan Shahidi, predsednik Fundacije za letalsko varnost. "Vsaka nesreča je drugačna."
"Če govorimo o smrtonosni nesreči, potem skorajda ni razlike, kje sedite," pravi Cheng-Lung Wu, izredni profesor na Šoli za letalstvo Univerze New South Wales v Sydneyju.
Ed Galea, profesor inženiringa požarne varnosti na Univerzi Greenwich v Londonu, ki je izvedel ključne študije o evakuacijah iz letalskih nesreč, pa po navedbah CNN opozarja: "Ni čudežnega najvarnejšega sedeža." "Odvisno je od narave nesreče, v kateri ste. Včasih je bolje biti spredaj, včasih zadaj."
Vendar Galea in drugi opozarjajo, da obstaja razlika med sedežem, ki ima največjo možnost preživetja ob začetnem udarcu, in tistim, ki vam omogoča hitro zapustitev letala. Prav to je tisto, kar bi morali upoštevati, pravijo.
"Velika večina letalskih nesreč je preživetih, večina ljudi v nesrečah preživi," pravi Galea. Od leta 1988 morajo biti letala – in sedeži v njih – zasnovana tako, da prenesejo silo do 16G (gravitacijska sila). To pomeni, da je v večini primerov "mogoče preživeti udarec nesreče."
Galea začetno nesrečo Jeju Air ocenjuje kot "preživeto" – domnevni trk s ptico, izgubo motorja in pristajanje na trebuhu na vzletno-pristajalni stezi brez delujočega podvozja. "Če ne bi trčili v betonsko oviro na koncu vzletno-pristajalne steze, bi lahko večina, če ne vsi, preživeli," pravi.
Po drugi strani pa strmoglavljenje letalske družbe Azerbaijan Airlines označuje za nesrečo, ki je ni mogoče preživeti, in je pravi "čudež", da se je kdo rešil živ. Vendar pa večina letal, ki so udeležena v nesrečah, ni – kot se pojavljajo vedno večji sumi glede strmoglavljenja letala letalske družba Azerbaijan Airlines, sestreljenih. In ker so sodobna letala zasnovana tako, da prenesejo udarce in upočasnijo širjenje ognja, Galea ocenjuje, da je verjetnost preživetja v nesreči, v kateri je možno preživeti, vsaj 90 %. Namesto tega, pravi, je ključna razlika med življenjem in smrtjo v večini sodobnih nesreč, kako hitro se potniki lahko evakuirajo.
Iz letala v 90 sekundah
Današnja letala morajo dokazati, da jih je mogoče evakuirati v 90 sekundah, da pridobijo certifikat. Toda teoretična evakuacija z volonterji na lokaciji proizvajalca je zelo drugačna od resničnosti prestrašenih potnikov na letalu, ki je pravkar strmoglavilo.
Galea, strokovnjak za evakuacijo, je izvedel raziskavo za britansko upravo za civilno letalstvo (CAA) in iskal sedeže na letalu, na katerih je največja možnost za preživetje. Njegova prelomna raziskava, ki jo je izvajal več let v zgodnjih 2000-ih, je preučila, kako so se potniki in posadka obnašali med evakuacijo po nesreči. Z zbiranjem podatkov 1917 potnikov in 155 članov posadke, vpletenih v 105 nesreč od leta 1977 do 1999, je njegova ekipa ustvarila bazo podatkov o človeškem vedenju ob letalskih nesrečah.
Njegova analiza, katere izhode so potniki dejansko uporabili, je "razbila številne mite o evakuaciji iz letal," pravi. "Pred mojo študijo je veljalo, da potniki po navadi uporabijo izhod, kjer so vstopili, ker jim je ta najbolj znan, in da potniki po navadi gredo naprej. Moja analiza podatkov je pokazala, da noben od teh mitov ni bil podprt z dokazi."
Kaj je pokazala raziskava?
Namesto tega je Galeina raziskava pokazala, da imajo potniki, ki sedijo v petih vrstah katerega koli zasilnega izhoda v katerem koli delu letala, najboljše možnosti, da pridejo ven živi.
Še več, tisti na sedežih ob prehodu imajo več možnosti za varno evakuacijo kot tisti na sredini in nato ob oknu – ker imajo manj ljudi, mimo katerih morajo priti ven.
"Ključno je razumeti, da v letalski nesreči šteje vsaka sekunda – vsaka sekunda lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo," pravi in dodaja, da je bližina vrst zasilnih izhodov pomembnejša od specifične lokacije na letalu.
Seveda pa niso vsi zasilni izhodi v incidentu vedno uporabni. Ko je januarja lani letalo družbe Japan Airlines let 516 trčilo v letalo obalne straže na tokijskem letališču Haneda, so bili uporabni le trije od osmih zasilnih toboganov. Kljub temu so zaradi vzornega vedenja posadke in potnikov, ki so hitro izvedli evakuacijo, vsi 379 potniki na letalu Airbus A350 preživeli.
Zdaj išče prostovoljce
Galea – ki trenutno išče prostovoljce v Združenem kraljestvu za februarska evakuacijska testiranja – pravi, da je še vedno bolje izbrati sedež blizu enega zasilnega izhoda, kot pa razpršiti možnosti in sedeti nekje med dvema izhodoma.
Kaj pa, če na izbranem letu ni na voljo sedežev v vrstah zasilnih izhodov ali znotraj petih vrst od njih? "Poiščem drug let," pravi. "Želim biti čim bližje izhodu. Če sem oddaljen devet ali deset sedežev, nisem zadovoljen."
Zmeda pri odpenjanju varnostnega pasu
"Verjeli ali ne, ena izmed stvari, s katerimi se ljudje spopadajo med nesrečo, je odpenjanje varnostnega pasu. Nahajate se v potencialno življenjsko nevarni situaciji in vaš možgani preklopijo na avtopilota," pravi. "Večina ljudi ima izkušnje z varnostnimi pasovi v avtomobilih, kjer pritisnete gumb, namesto da bi povlekli zapah. Veliko ljudi, ki so jih intervjuvali in so preživeli letalske nesreče, je sprva imelo težave pri odpenjanju svojih varnostnih pasov. Zato je pomembno, da ste pozorni na varnostna navodila pred letom. Vsi ti nasveti so resnično dragoceni."
Še nekaj osnovnih priporočil
Priporoča tudi, da v celoti preučite evakuacijske kartice v žepu svojega sedeža in, če sedite pri zasilnem izhodu, natančno preglejte, kako bi ga odprli. Če ste družina ali potujete z drugimi ljudmi, sedite skupaj, tudi če morate plačati – v nujnih primerih vas bo ločenost upočasnila, saj se ljudje neizogibno poskušajo najti.
In kjer koli že sedite, preštejte število vrst med vami in zasilnim izhodom – spredaj in zadaj. Tako lahko, če je kabina polna dima - "enega glavnih morilcev" v sodobnih nesrečah, pravi - lahko še vedno tipate do najbližjega izhoda in imate rezervo, če je najbližji blokiran.
"Ljudje mislijo, da si nor," pravi o potnikih, ki pozorno spremljajo navodila pred poletom ter pred vzletom preučujejo evakuacijske kartice in izhodna vrata. "Toda priložnost je naklonjena pripravljenemu umu. Če nisi pripravljen, je precej verjetno, da se stvari ne bodo dobro iztekle.”
