Sodišče v Wolverhamptonu v Angliji je odredilo hospitalizacijo 33-letne Jaskirat Kaur, po jasni izjavi, da je ubila svojo 10-letno hčer, poroča medij Sky News.
Umor male Shaye Kang je sprva zanikala, kasneje pa je na podlagi številnih dokazov priznala. Kaurova trpi za paranoidno shizofrenijo in je verjela, da je tarča 'projekcij in laserskih napadov', preden je svojo hčer marca med spanjem kar 11-krat zabodla v prsi. Nekaj ur po umoru je policijo poklicala sama in oznanila le: »Moj otrok je mrtev.«
Na včerajšnji sodbi ni pokazala nikakršnih čustev
Sodnik Michael Chambers ji je v petkovi obravnavi dejal: »Težko je razumeti, kaj ste storili. Prizadelo je številne in skupnost je upravičeno šokirana. Shay je imela pred seboj vse življenje. Bila je srečna in zadovoljna punčka. Takšna je bila videti navzven, žal pa je bila realnost njenega življenja doma povsem drugačna.«
»Ne obžalujem svojega dejanja«
Kaurova je na obravnavi priznala, da je umor svojega otroka načrtovala že celih zadnjih sedem mesecev.
»Ne morejo mi je vzeti, nihče je ne bo posvojil, vem, da me nihče ne razume, ampak jaz vem. Njeno odraščanje ni imelo smisla, vedela sem, da obstaja datum konca. Spet bi jo ubila. Morala je umreti, ni mi žal,« je v kri ledenečem tonu povedala obtožena.
Tožilka Sally Howes je dejala, da je bila zaradi Shay zaskrbljena tudi šola, saj je deklica pogosto za daljša obdobja nehala obiskovati pouk. V letu pred Shayino smrtjo so policija in socialne službe v stik z deklico in njeno mamo večkrat stopile, a posebnega ukrepa ni bilo. Januarja 2023 so materi predlagali zdravniško obravnavo zarad paranoje, a deklica je bila takrat še v relativno dobrem stanju in situacija ni dajala vtisa, da je v neposredni nevarnosti.
Septembra istega leta ju je policija ponovno obiskala po zaskrbljenem klicu iz osnovne šole Brickhouse. Policisti so takrat opazili, da je otrok nervozen in na vprašanja odgovarja zelo kratko. Shay se je nato januarja letos vrnila v šolo in se med drugim učiteljem zaupala, da je bila v večmesečni odsotnosti zelo osamljena. Z materjo sta namreč čas preživljali v ločenih sobah, »nič delali in ne hodili nikamor«.
»Otrok, ki se je rad igral«
Carla Newby, njena učiteljica verouka, jo je opisala kot »vedrega, veselega otroka, ki se je rad igral in so ga vsi imeli radi«. Dekličin pogreb je organizirala ravno ona, skupaj z možem Paulom Newbyjem, ki je ravnatelj iste šole. Belo krsto je odpeljala bela kočija s konji. Ob tej priložnosti sta povedala, da jima je nekoliko lažje ob misli, da jima je uspelo malčici prirediti vsaj lep pogreb.
