Upokojenec, ki bo oskrbovalec, bo obravnavan tako kot vsi drugi upokojenci, ki znova vstopijo na trg dela. Glede na to mu bo bo poleg izplačila 1,2 minimalne plače v državi v skladu s pokojninskim zakonom za določeno obdobje pripadlo izplačilo dela pokojnine, ki bi jo prejemal, če se ne bi znova aktiviral. Upravičen bo do 21 dni dopusta, oskrbovana oseba pa bo v tem času v socialno-varstveni ustanovi. Pri tem je pristojni minister Simon Maljevac znova spomnil, da mora oseba, ki bo oskrbovana, soditi v četrto ali peto kategorijo dolgotrajne oskrbe. Kandidatka ali kandidat za status oskrbovalca pa mora biti psihofizično sposoben za opravljanje nalog oskrbovalca.
Nadalje bo predlog natančneje opredelil obveznosti in pravice posameznika po prenehanju opravljanja nalog, ki jih bo imel kot oskrbovalec. Tu želi ministrstvo predvsem ustrezno zaščititi ljudi s statusom oskrbovalca po tem, ko iz različnih razlogov nehajo opravljati dejavnost.
Rast števila oskrbovalcev družinskega člana
Na ministrstvu sicer ugotavljajo, da se je število novih oskrbovalcev družinskega člana zelo povečalo. Vsak mesec jih je približno 100 več. Decembra jih je bilo približno 1200, z januarjem pa jih bo skupaj 1300. Po projekcijah naj bi jih bilo do konca prihodnjega leta skupaj približno 4000.
Pravici do oskrbovalca družinskega člana bodo s 1. julijem sledile pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev samostojnosti. S 1. decembrom pa bodo na voljo še pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.
Predstavniki ministrstva se bodo 10. februarja na Brdu pri Kranju sestali z vsemi župani in se z njimi pogovorili, kako vzpostaviti mrežo storitev v lokalnem okolju.
Zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki je začel veljati poleti, prinaša več ukrepov. Tako predvideva sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in sofinanciranje stroškov pri pridobitvi izobrazbe zaposlenega za izvajalčeve potrebe ter uvaja sistem kadrovskih štipendij. Opredeljuje integracijske programe ob zaposlitvi ljudi brez slovenskega državljanstva, zavod za zaposlovanje pa bo nudil podporo pri zaposlovanju tujcev. Zakon nadalje omogoča nakup sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim, krepiti želi prostovoljstvo pri izvajalcih in vzpostaviti sistem za zagotavljanje kakovosti obravnave pri izvajalcih.
Izpostavljeno
Si želite na svoje, a potrebujete kredit?
Ministrstvo je najprej objavilo javni poziv za dodelitev sredstev izvajalcem za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Od 26 prejetih vlog zavodov so jih odobrili 24, tako da bodo štipendije sofinancirali 88 upravičencem. Znesek na upravičenca v skladu z javnim razpisom znaša 200 evrov. Ti upravičenci so v zadnjih letnikih srednjih šol ali fakultet. Ob privolitvi v prejemanje štipendije v skladu s pozivom se je posamezni upravičenec zavezal, da se bo po koncu šolanja vsaj za eno leto zaposlili v zavodu, ki ga je kandidiral za štipendista.
Kadrovske štipendije
Ob tem je minister napovedal, da bo februarja objavljen drugi javni poziv za sofinanciranje kadrovskih štipendij, po katerem bo štipendijo mogoče prejemati v prihodnjem šolskem letu. Nadeja se, da bo število prijav višje kot pri že objavljenem pozivu, saj bodo imeli potencialni prijavitelji na voljo več časa za prijavo.
Prostovoljstvo
Drugi razpis, ki so ga objavili zaradi zakona za boljše pogoje v domovih, se je nanašal na prostovoljstvo. Prejeli so 24 vlog, od katerih je bilo uspešnih sedem. "Tu je jasno, da bomo morali razpis ponoviti in sredstva povečati," je Maljevac napovedal že na seji DZ v ponedeljek.
Prav tako je veliko prijav prispelo na razpis za nakup sodobnih tehnologij in pripomočkov, tako da ga bodo ponovili.
