Kot pravi bralka, je po enem letu od smrti očeta sodišče razpisalo zapuščinsko obravnavo, se odločilo za »neko predrugačenje mediacije in na koncu še menjalo sodnika«. Medtem se ji, tako meni, dela škoda, saj so v očetovi zapuščini tudi denar in naložbe v sklade, do teh pa nima dostopa. »Zaradi počasnosti je to mrtev kapital, ki propada na računih,« je še povedala.
Zato smo se obrnili tudi na Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer so dejali, da seveda konkretnega primera ne morejo komentirati, ker je tudi bralka podala preskope informacije o dednem primeru.
»A naj poudarimo, tudi če je oseba edina dedinja po oporoki, to nikakor ne pomeni, da gre za enostavno in hitro rešljivo zadevo, saj se imajo z oporoko pravico seznaniti in o njej izjaviti tudi vsi potencialni zakoniti dediči, ki imajo lahko svoje zahtevke iz naslova zakonitega dedovanja, prav tako lahko izpodbijajo oporoko,« pravi Igor Đukić, svetovalec v pravosodju v uradu predsednice na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
V povprečju traja skoraj 14 mesecev
Kot še pravijo, se zapuščinski postopek na sodišču začne s prejemom smrtovnice, ki jo sodišču posreduje upravna enota. »To je praviloma v 30 dneh po smrti zapustnika, občasno prejmemo smrtovnice tudi kasneje. Povprečno trajanje zapuščinskega postopka na Okrajnem sodišču v Ljubljani je po statističnih podatkih 13,8 meseca.«
Na vprašanje, zakaj bralka čaka toliko časa, še pravijo, da pri njih skoraj 90 odstotkov vseh prejetih zapuščinskih zadev rešijo v okviru triažnega postopka, kjer v večini primerov poteka reševanje zadev zgolj z izmenjavo pisnih vlog in omogoča hitrejšo izdajo sklepa o dedovanju.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
»Že podatek, da je bil v konkretni zadevi razpisan narok s strani sodnika, pove, da v tem primeru ne gre za eno od zadev, ki bi se lahko rešile v okviru triažnega postopka. Narok s strani sodnika se torej razpiše v približno desetih odstotkih zadev, kjer je ocenjeno, da gre za bolj zapleteno zadevo, ki je ni mogoče rešiti v triažnem postopku,« pojasnjujejo na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Sicer so lani prejeli 3592 zapuščinskih zadev, kar je približno toliko kot minula leta, rešili pa so več kot 4000 zadev. »Povprečni čas reševanja je, kot že povedano, 13,8 meseca, na našem sodišču pa smo lani in predlani sprejeli več ukrepov za pospešitev postopkov, na podlagi katerih so že vidni rezultati v skrajševanju časa, ki je potreben do sklenitve zapuščinskega postopka.«
Bralka je potožila tudi o »mrtvem kapitalu«, ker denar in skladi mirujejo, zato zakon o dedovanju predvideva več ukrepov za zavarovanje zapuščine, na primer imenovanje skrbnika ali upravitelja, ki omogoča ustrezno razpolaganje z zapuščino, da se zavaruje njena vrednost, o njih pa sodišče odloča na predlog strank.
Velika težava je obveščanje
Torej bi bralka lahko to zahtevala na sodišču, saj časovni roki za odločitev sodišča niso predpisani, zadeve obravnavajo po vrstnem redu, trajanje postopka pa je predvsem odvisno od zapletenosti zadeve.
Velja pa, da se zadeve lahko končajo hitreje, če so znani dediči in obseg zapuščine ter ni spornih vprašanj, ki bi zahtevala dodatno odločanje sodnika ali celo prekinitev postopka zaradi napotitve na pravdo.
Na sodišču se sicer ubadajo z različnimi zapleti, najpogosteje pa so povezani z obveščanjem in vabljenjem strank v tujini ter odvisni od odzivnosti strank in organov, pri katerih opravljajo poizvedbe, povezani so tudi s pridobivanjem podatkov o premoženju iz tujine.
»V odnosih med strankami so najpogosteje kot sporna izpostavljena vprašanja pristnosti in pravne veljavnosti oporoke, upravičenosti do nujnih deležev, zahtevki za vračunanje ali vračanje daril in zahtevki za izločitev premoženja iz zapuščine. V primeru nekaterih spornih vprašanj je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranke napotiti na pravdo,« pa še navaja Igor Đukić.
