Dušan Hrga je Šturmovčan, ki v srčiko pozna naravo in zgodovino tega kraja, se pohvali. Je neusahljiv vir prigod, pri 68 letih in po 30 letih dela v domači ribogojnici ob Studenčnici pa še vedno snuje načrte, kako bi ponudbo svežih rib nadgradil. Je pevec – tenorist, ki je dobro desetletje na glasbenih poteh spremljal tudi harmonikarja in skladatelja Tineta Lesjaka.
Po poklicu elektroinštalater se je pred 45 leti podal na samostojno pot podjetnika. Izvajal je strojna dela za večja podjetja, se nato ukvarjal še s prevozništvom. »Leta 90 smo kupili ta zemljišča ob Studenčnici. Prve ribe so šle nekje leta 1995,« pove. Postrvi, ki zrastejo v vodah Studenčnice, so odtlej vse bolj iskane. »Največ spomladi, v postnem času, ter poleti, sicer pa imamo ponudbo rib skozi celo leto. Ribe prodajamo gostincem, individualnim strankam. Prodaja je, tudi zato, ker sem vsak dan med ljudmi,« pravi Hrga. Ob tem je tudi strankam ves čas na voljo. Tako se je ravno sredi pogovora v Šturmovce pripeljal par iz Osluševcev po štiri postrvi šarenke. Dušan si je nadel dvojne rokavice, se odpravil do bazena, kjer so ribe, primerne za izlov. »Stranka pride, pove, koliko in kaj potrebuje, ulovim, očistim. Vse je sveže.« Ko se približa bazenu, ribe ne zbežijo kot v naravi, se približajo, saj vedo, da bodo prejele hrano. In koliko časa potrebuje postrv, da zraste do 300-gramske velikosti? »15 do 18 mesecev,« pove in še enkrat ponovi, kajti težko je verjeti, da riba potrebuje več kot eno leto, da iz mladice zraste v porcijsko ribo, medtem ko piščanec potrebuje približno dva meseca. »Potem veste, kaj kdo je,« pripomni.
Meso je bilo le za praznike, ribe pa je bilo vedno dovolj
Ribe uživa že od otroštva. »Ni bilo hiše, da ni bilo ribe. Seveda se je jedlo meso – kokoši, govedina, prašič, a ne tako kot danes, ko je na mizi vsaki dan. Meso se je jedlo za praznike, morda ob nedeljah, medtem ko je bilo ribe vedno dovolj. Nekateri so ribe celo vlagali, sušili, pekli v krušni peči in jih nato prodajali na tržnici na Ptuju.« Zdaj je drugače, rib v potoku ni več v takšnem izobilju, tudi zaradi vider, bobrov, sivih čapelj, kormoranov …
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Pred slednjimi je moral zaščititi tudi ribogojnico. »35.000 metrov je napeljane žice, nekaj je potrgane in to bo treba sanirati. Dela ne zmanjka,« je dejal ob pogledu na štiri bazene.
V ribogojnico tudi sredi noči
Pri bazenih z ribami je vsak dan, večkrat na dan. »Ribe je treba dnevno hraniti, količino hrane prilagajati temperaturam vode. Večkrat preverim tudi, ali se riba normalno giba, kajti gibanje veliko pove o stanju ribe. Jeseni, ko pada listje, ali ko so močni vetrovi, tudi sredi noči obiščem ribogojnico, da preverim vodostaj.« Živi namreč v neposredni bližini. O kakovosti vode pa pravi, da se potok napaja iz podtalnih voda, zato je potok Studenčnica, obenem pa v njem biva potočni rak, ki je znanilec kakovosti voda.
Dušanu pri skrbi za ribogojnico in več ton ribjega življa po potrebi pomaga družina. »Da bi imel posebej zaposlenega upravljavca, pri takšnih količinah ni rentabilno.«
Glede nasledstva pa pravi: »Vesel bi bil, če bi mlajši nadaljevali z ribogojnico, ker je vse utečeno, vizija je tudi, da bi ponudbo svežih rib dopolnil s pripravo in postrežbo rib ob koncih tedna. Prostor je namreč pripravljen.«
Dotlej, ko sami še ne pripravljajo rib, pa Hrga rad podeli recept za pečeno postrv. »Vsak, ki je kdaj poskusil mojo pripravljeno ribo, pravi, da Dušan speče najboljše ribe. Skrivnosti ni. Najprej je treba ribo posoliti, nato pa jo peči v dovolj veliki posodi, v kateri riba plava napol potopljena v vročem olju ali še boljše, v svinjski masti. Zraven pa krompirjeva solata, regrat ali zelena solata. Ni boljšega,« zaključi ribogojec.
