Človek in narava

Leopold, ljubitelj narave in ptic, z ljubeznijo izdeluje ptičje hišice ter skrbi za hranjenje krilatih prebivalcev

Jasmina Škarja
18. 1. 2025, 12.47
Deli članek:

Leopold Frišek, predan ljubitelj živali, že od malih nog goji posebno povezanost z naravo. V otroštvu, ko je odraščal na podeželju, so mu družbo delali tudi psi, a odkar se je s podeželja leta 2013 preselil iz okolice Šentjurja v Velenje, je svoje srce posvetil pticam, ki naseljujejo Škalsko in Velenjsko jezero.

Štajerski tednik
Čeprav so moje hišice majhne, imajo velik pomen – ne le za ptice, ampak tudi zame, pravi Leopold Frišek.

Na hladno januarsko jutro smo se mu pridružili pri njegovem rednem obhodu in hranjenju teh krilatih prebivalcev, da bi spoznali, kako potekata njegov tihi dialog in druženje z naravo.

Vsaka hišica je korak k lepšemu sobivanju z naravo

»Kmalu po prihodu v Velenje sem začel izdelovati ptičje hišice. Ljubezen do ptic me spremlja že od otroštva, čeprav se takrat na podeželju nismo posvečali pticam na način, kot se jim danes. Moj stric je prav tako izdeloval ptičje hišice, s sestro pa sva ptice hranila. Včasih, ko še ni bilo hrane zanje v trgovinah, sva jih hranila s suhim kruhom,« razloži z nasmeškom in doda, da zdaj svojo energijo usmerja v pomoč pticam posebej v zimskih mesecih.

Njegove ptičje hišice so razporejene na različnih lokacijah v Velenju, predvsem v bližini Škalskega in Velenjskega jezera. »Nekaj pa sem jih naredil tudi za prijatelje, ki ptice prav tako hranijo.« Njegov trud ni omejen zgolj na izdelavo hišic – redno jih obiskuje, čisti in poskrbi za zalogo hrane. »Rad jih opazujem. Drevesa, grmovje, ptice ... Vse to me navdihuje,« pove z očitnim navdušenjem. Sezona hranjenja ptic je zanj poseben čas, a priznava, da zahteva tudi veliko vztrajnosti. »Zima je za ptice težko obdobje, zato je pomembno, da jim pomagamo. S tem ne gre kar prenehati,« poudari in doda, da bi si želel postaviti še več hišic, le primerne lokacije mora najti. Zanj je skrb za ptice način, kako ohranjati stik z naravo. »Vsaka hišica, ki jo postavim, je zame korak k lepšemu sobivanju z naravo,« sklene, čeprav ga žalosti, da so mu dve že ukradli nepridipravi ob koncu sezone hranjenja ptic.

PAPIR_shutterstock_1418237465

Izpostavljeno

Trajnost v papirni industriji

Štajerski tednik
Hranjenje ptic ni le skrb za njihovo preživetje, temveč tudi način, kako ohranjati stik z naravo in spodbujati raznolikost ptic v okolici.

S pticami ohranja poseben odnos

»Najraje jih hranim s sončničnimi semeni, z lešniki, orehi. Vidim, da jih tudi drugi hranijo, kar je vzpodbudno. Nekateri sicer dajejo koruzno moko, a ta je lahko za ptice nevarna,« opozori. »To delam iz ljubezni. Zame je neprecenljivo, ko opazujem ptice, kako obiskujejo hišice. Včasih pridejo tudi veverice, čeprav zadnje čase redkeje – takšni trenutki ti res polepšajo dan,« pove.
Med pticami, ki jih opazi ob Velenjskem in Škalskem jezeru, so lišček, drozg, dlesk, vrabček, sinica, brglez. Prihajajo tudi srake, vrane, žolne, šoje, detli, ki se pogosto ustavijo pri njegovih hišicah. »Vsaka ptica je posebna na svoj način. Ko jih opazuješ, spoznaš, kako bogat je svet okoli nas,« razmišlja. V tem hitrem svetu, kjer pogosto pozabimo na majhne stvari, so tudi ptice opomin, da lahko najdemo veselje v drobnih rečeh in trenutkih.