Na hladno januarsko jutro smo se mu pridružili pri njegovem rednem obhodu in hranjenju teh krilatih prebivalcev, da bi spoznali, kako potekata njegov tihi dialog in druženje z naravo.
Vsaka hišica je korak k lepšemu sobivanju z naravo
»Kmalu po prihodu v Velenje sem začel izdelovati ptičje hišice. Ljubezen do ptic me spremlja že od otroštva, čeprav se takrat na podeželju nismo posvečali pticam na način, kot se jim danes. Moj stric je prav tako izdeloval ptičje hišice, s sestro pa sva ptice hranila. Včasih, ko še ni bilo hrane zanje v trgovinah, sva jih hranila s suhim kruhom,« razloži z nasmeškom in doda, da zdaj svojo energijo usmerja v pomoč pticam posebej v zimskih mesecih.
Njegove ptičje hišice so razporejene na različnih lokacijah v Velenju, predvsem v bližini Škalskega in Velenjskega jezera. »Nekaj pa sem jih naredil tudi za prijatelje, ki ptice prav tako hranijo.« Njegov trud ni omejen zgolj na izdelavo hišic – redno jih obiskuje, čisti in poskrbi za zalogo hrane. »Rad jih opazujem. Drevesa, grmovje, ptice ... Vse to me navdihuje,« pove z očitnim navdušenjem. Sezona hranjenja ptic je zanj poseben čas, a priznava, da zahteva tudi veliko vztrajnosti. »Zima je za ptice težko obdobje, zato je pomembno, da jim pomagamo. S tem ne gre kar prenehati,« poudari in doda, da bi si želel postaviti še več hišic, le primerne lokacije mora najti. Zanj je skrb za ptice način, kako ohranjati stik z naravo. »Vsaka hišica, ki jo postavim, je zame korak k lepšemu sobivanju z naravo,« sklene, čeprav ga žalosti, da so mu dve že ukradli nepridipravi ob koncu sezone hranjenja ptic.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
S pticami ohranja poseben odnos
»Najraje jih hranim s sončničnimi semeni, z lešniki, orehi. Vidim, da jih tudi drugi hranijo, kar je vzpodbudno. Nekateri sicer dajejo koruzno moko, a ta je lahko za ptice nevarna,« opozori. »To delam iz ljubezni. Zame je neprecenljivo, ko opazujem ptice, kako obiskujejo hišice. Včasih pridejo tudi veverice, čeprav zadnje čase redkeje – takšni trenutki ti res polepšajo dan,« pove.
Med pticami, ki jih opazi ob Velenjskem in Škalskem jezeru, so lišček, drozg, dlesk, vrabček, sinica, brglez. Prihajajo tudi srake, vrane, žolne, šoje, detli, ki se pogosto ustavijo pri njegovih hišicah. »Vsaka ptica je posebna na svoj način. Ko jih opazuješ, spoznaš, kako bogat je svet okoli nas,« razmišlja. V tem hitrem svetu, kjer pogosto pozabimo na majhne stvari, so tudi ptice opomin, da lahko najdemo veselje v drobnih rečeh in trenutkih.