Nepremičninski trg pri nas je že nekaj časa zelo drag in mnogi, četudi so zaposleni in prejemajo vsaj povprečno plačo, so postavljeni pred številne izzive, ko iščejo streho nad glavo.
Ogledali smo si, kaj si danes lahko posameznik, ki prejema dobri 1500 evrov povprečne plače, privošči na najemnem trgu. Najemnikov je namreč danes, po besedah Alena Komića iz nepremičninske agencije ABC, še vedno veliko več kot kupcev stanovanja ali hiše. Kar je glede na cene tudi razumljivo.
Polovica mesečne plače
V Ljubljani najemnina za dvosobno stanovanje v 30 do 40 let starem večstanovanjskem objektu, a z rednim vzdrževanjem, po tej vrsti stanovanj je tudi največ povpraševanja, znaša okoli 800 evrov. Podobne cene kot v Ljubljani so tudi v Kopru, nekaj ceneje je na primer v Mariboru, kjer za tako stanovanje najemnik odšteje okoli 600 evrov.
Hiter izračun torej pokaže, da lahko samo najem, brez dodatnih stroškov, stane polovico mesečne plače; če bi dodali še stroške, kot pravi Komić, pa je najemnik hitro ob več kot polovico plače.
Za večje štirisobno stanovanje so cene hitro krepko prek tisoč evrov, v povprečju želijo za najem okoli 1000 evrov, v Mariboru na primer "le" 800. "A kdor si lahko privošči tak najem, se bo hitro raje odločil za nakup. Zato se več išče manjše enote, garsonjere ali 2- ali 2,5-sobna stanovanja. Lani se je nekaj manj prodajalo, najem je še vedno največji del nepremičninskega trga, zanimivo pa je, da je veliko povpraševanje pri tujcih. Ker pa še vedno vlada še veliko večje povpraševanje, kot je ponudba, včasih naletimo na skoraj absurdne številke. Za garsonjero zahtevajo celo 700 evrov," še pravi Komić.
Ali se najemodajalcu to izplača, je drugo vprašanje. Komić dodaja, da tudi taki ponudniki najdejo najemnike, a ti v tako dragi nepremičnini ne zdržijo dolgo. Zato se včasih zgodi, da je tako stanovanje po nekaj mesecev na leto prazno, a to ne prepriča lastnikov, da bi raje ponudili stanovanje za nekaj manjši znesek in bi imeli stalnega najemnika vse leto.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Sicer je nekaj lažje, če par išče stanovanje, saj se lahko zaneseta na dve plači, večji problem pa nastane, če ima posameznik minimalno plačo, ki je bila lani dobrih 900 evrov neto. In če vzamemo par z minimalnima plačama, gre tudi pri njiju skoraj polovica skupnega prihodka za stanovanje.
Zgornja meja za najem bi morala biti 30 odstotkov plače
Drugo vprašanje pa je nakup stanovanja, in če to velja za najem, velja tudi za nakup. Povprečna plača sicer narašča, a še zdaleč ne tako hitro kot cene nepremičnin. "Medtem ko je povprečna plača v Sloveniji od leta 2018 do 2023 zrasla za 32 odstotkov, so se cene nepremičnin dvignile za 60 odstotkov. Človek si tako od povprečne plače danes ne more obetati nakupa povprečnega stanovanja,« so opozorili na platformi Najemniški SOS, »za dostojno in finančno vzdržno življenje naj namreč najemnina ne bi presegla 30 odstotkov dohodkov gospodinjstva, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa 40 odstotkov."
Kaj si torej lahko privošči posameznik v Ljubljani? Ne veliko, z minimalno plačo pa tako rekoč nič. Če naj bi za najemnino posameznik namenil največ 30 odstotkov svoje plače, si človek z minimalno plačo v Ljubljani ne more privoščiti najema tako rekoč nobenega od oglaševanih stanovanj. Po raziskavi Najemniški SOS je lahko iskanje najemniškega stanovanja parov sicer malce bolj optimistično. Po njihovi oceni pa vseeno kar okoli 70 odstotkov oglaševanih stanovanj v Ljubljani paru z dvema povprečnima plačama ni bilo finančno dostopnih.
Na zahodu so bližje idealu
Primerjava s sosednjimi državami in državami EU pove tudi veliko. Slovenci očitno za najem 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje namenimo, kot omenjeno, več kot polovico mesečne povprečne plače, pri podobnih številkah so tudi prebivalci Prage in Zagreba, v Berlinu, Rimu in na Dunaju pa porabijo le še tretjino in so blizu "idealu", o katerem govorijo pri Najemniški SOS.
Pri nakupu stanovanja pa številke tudi govorijo svoj jezik. Če vzamemo za primer 120.000 evrov vredno stanovanje, teh stanovanj v Ljubljani skorajda ni, drugod po Sloveniji pa bi se še našlo kaj uporabnega, to pomeni, da bi Slovenec s povprečno plačo to nepremičnino lahko kupil v dobrih šestih letih in pol.
Za stanovanje za 190.000 evrov, takih smo na portalu Nepremicnine.net našteli okoli deset, govorimo o enosobnem in 3,5-sobnem, odvisno od predela Ljubljane, pa bi potrebovali 10 let in pol dela za nakup.
