Lani se je bolezen modrikastega jezika razširila v več evropskih državah. Največ izbruhov je bilo povezanih z okužbo BTV 3. Ta serotip je bil leta 2023 prvič potrjen v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem, nato pa se je razširil tudi na Dansko, v Francijo in Luksemburg. BTV 3 so jeseni potrdili tudi na Švedskem, Norveškem, v Švici, Španiji, na Portugalskem, v Grčiji ter na Češkem in v Avstriji. Širjenje bolezni se je sicer v zimskih mesecih na območjih, kjer je temperatura vplivala na aktivnost mrčesa, umirilo, pričakovati pa je, da bo do novih izbruhov in s tem širjenja bolezni prišlo v spomladanskih mesecih novega leta.
Okužba z virusom bolezni modrikastega jezika je nenalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se prenaša z insekti. V Sloveniji so bolezen modrikastega jezika potrdili v letu 2016. Skupno je bilo potrjenih 27 izbruhov (13 pri govedu, 14 pri drobnici). Zadnji primer pri nas je bil ugotovljen novembra 2016, že naslednje leto pa se je začel izvajati program izkoreninjenja, vključno s petletnim obveznim cepljenjem vsega goveda in drobnice.
Za okužbo z BTV 3 so sicer značilni izraziti klinični znaki, kot so povišana temperatura, padec mlečnosti, plodnostne motnje, zaostajanje v rasti in podobno. Ob morebitnem pojavu bolezni modrikastega jezika pri nas so ukrepi odvisni od tega, kateri serotip virusa bo prisoten in v kolikšnem obsegu.
Slovenija odstopanj ni odobrila
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
V Sloveniji trenutno ni bolezni modrikastega jezika in za ta status si na kmetijskem ministrstvu prizadevajo tudi z vztrajanjem pri strogih ukrepih glede uvoza živine iz držav, kjer je bila bolezen evidentirana. Evropske uredbe pravijo, da lahko z območja, kjer je bila bolezen zaznana, na območje, kjer bolezen še ni bila evidentirana, pridejo le živali, ki so bile cepljene v skladu z določbami evropskih predpisov. »Zakonodaja sicer dopušča državam članicam EU, da odobrijo določena odstopanja, kot na primer tretiranje živali z repelentom in nato po 14 dneh testiranje, vendar Slovenija teh odstopanj, ki lahko pomenijo tveganje za vnos bolezni, ni odobrila. Na Hrvaško je vnos take živali možen, saj Hrvaška nima priznanega statusa države, proste bolezni modrikastega jezika,« so pojasnili na ministrstvu.
Toda vztrajanje pri strogih ukrepih ima visoko ceno za živinorejce. »Žal moramo slovenski rejci živino zdaj uvažati iz drugih držav, na primer Slovaške, Madžarske, kjer je govedo tudi od 30 do 40 centov dražje kot na Češkem. Na drugi strani pa Hrvati in Italijani tovrstnih omejitev nimajo, kar je tudi prav, saj se pred premikom živine opravijo krvne analize, s katerimi se izloči tveganje za prenos bolezni,« pravi Davor Trstenjak s Krčevine pri Ormožu. Na upravi za varno hrano in ministrstvu pa so neomajni: »Iz držav oziroma območij, kjer je prisotna bolezen modrikastega jezika, lahko pridejo živali le, če država izvora lahko potrdi, da so živali cepljene in so v obdobju imunosti. Ker trenutno cepiva proti BTV 3 v navodilih proizvajalca (v specifikacijah cepiva) nimajo določenega obdobja imunosti, cepljenje ni v skladu z zahtevami iz zakonodaje EU. Tako živali, cepljene proti BTV 3, ne izpolnjujejo zahtev iz zakonodaje in ne morejo (smejo) biti odpremljene v Slovenijo.«
Predstavniki KGZS težav ne zaznavajo
Zaradi problematike širjenja bolezni modrikastega jezika, še posebej serotipa 3 (BTV 3), ki povzroča veliko škode predvsem pri drobnici, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sklicala sestanek s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, da se pregleda stanje in da se po potrebi prilagodijo ukrepi. Presenetljivo pa so na sestanku predstavniki KGZS pojasnili, da do težav z vnosom goveda ne prihaja in sprememba ukrepov ni potrebna. Sklep sestanka je bil, da se vložijo vsi napori v vzdrževanje statusa države, proste bolezni modrikastega jezika, in da se ne odobrijo nobena odstopanja od predpisanih pogojev.
