Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica so skupaj z Združenjem Srebrna nit na novinarski konferenci podrobneje pojasnile predlog zakona.
Poslanka Svobode Tereza Novak je poudarila, da so v predlog vnesli dodatne varovalke. Po njenih besedah je bistveno, da zakon ne govori več o evtanaziji, ampak izključno o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ocenila je, da bodo predlog zakona v zakonodajni postopek vložili januarja, po vložitvi zakona o zdravstveni dejavnosti.
Po prepričanju poslanca SD Jonasa Žnidaršiča je država dolžna razviti storitve, ki bi hudo bolnim omogočile končati neznosne bolečine. "To je legitimna pravica vsakega posameznika, zdaj bo tudi legalna," je dejal. V SD še menijo, da gre za human ukrep, pri tem vprašanju pa želijo upoštevati tudi voljo volivcev.
Poslanka Levice Nataša Sukič je izpostavila, da paliativna oskrba zmeraj žal ne more ublažiti neznosnega trpljenja pacientov, vsi pa imajo pri polni zavesti suvereno odločati o svojem telesu. Kot je poudarila, so v predlogu številne varovalke. Tako ne bo nihče prisiljen v izvajanje zakona, ne pacient in ne zdravnik, če tega ne bodo želeli.
Da v predlogu ni nekakšne evtanazije, je izpostavil tudi Andrej Pleterski iz Združenja Srebrna nit. "To je dodatna varovalka, ki preprečuje kakršnokoli možnost, da bi kdorkoli komurkoli na zlohoten način odvzel življenje, ga pretental, preslepil," je dejal Pleterski, ki meni, da bi s sprejetjem zakona pridobili vsi, ki neznosno trpijo, pridobila pa bi tudi družba zaradi nove možnosti za mirno in dostojanstveno smrt. "Kdorkoli bo še povezoval evtanzaijo z zakonom o prostovoljni pomoči o končanju življenja, bo lagal," je zaključil Pleterski.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Kako bi potekalo v praksi
Polnoletni pacient bi imel pravico do prostovoljne prekinitve končanja življenja, če doživlja neznosno trpljenje. Gre za stanje "brez možnosti za izboljšanje, ko pacient prenaša hude in intenzivne fizične bolečine, izjemno težko psihološko stisko ali oboje". To stanje bistveno zmanjšuje kakovost pacientovega življenja, je posledica hude neozdravljive in druge trajne okvare zdravja, izhaja iz predloga zakona. Pravice pa ni mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.
Pacient bi postopek do uveljavitve pravice začel z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bi pacient tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bi podal vlogo, ki bi jo zdravnik, skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju pogojev pacienta do te pravice, posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Ta bi odločala, ali bodo pacientovi vlogi ugodili.
Komisija določi tudi neodvisnega zdravnika, ki obravnava stanje pacienta, nato pa še psihiatra, ki oceni sposobnost odločanja pacienta o sebi. Pacient bi izbral enega od možnih načinov vnosa učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bi izvedel samostojno, izhaja iz predloga zakona.
Zdravnik delavec ali zdravstveni sodelavec lahko sodelovanje pri tej pomoči odkloni, če to nasprotuje njegovim temeljnim osebnim prepričanjem ali vesti. Enako velja za lekarniške strokovne delavce, če izdajanje teh sestavin nasprotuje njegovim temeljnim osebnim prepričanjem in vesti, izhaja iz predloga zakona. Koalicija želi z javno objavo predloga omogočiti širšo javno razpravo. Lani spomladi so v DZ že obravnavali predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev. Nato pa so v parlamentarni postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Na referendumsko vprašanje Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? je lani za glasovalo 378.917 volivcev oziroma 54,89 odstotka, proti pa 311.429 volivcev oziroma 45,11 odstotka.
