Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost in Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo pripravilo predlog Strategije za preprečevanje in končanje brezdomstva v Sloveniji za obdobje 2025–2035. Gre za prvi tovrstni strateški dokument, ki prinaša žarek svetlobe tistim, ki so pogosto pozabljeni.
Osnovni cilji in usmeritve strategije
Strategija postavlja ambiciozne, a nujno potrebne cilje. Ključni poudarek je na opustitvi modela stopnic, ki zahteva postopno napredovanje brezdomnih oseb do samostojnega bivanja. Namesto tega uvaja pristop »najprej stanovanje« (»housing first«). Ta model je v praksi že dokazal svojo učinkovitost v drugih evropskih državah. Gre za koncept, ki daje posameznikom najprej stabilnost in varnost lastnega doma, nato pa jim ponuja podporo za reševanje drugih izzivov. V ozadju te strategije je jasna logika: kako naj posameznik rešuje zapletene življenjske situacije, če nima osnovnega zatočišča?
Strategija prav tako opozarja na ključno potrebo po prilagoditvi pomoči specifičnim potrebam različnih skupin brezdomnih oseb, saj so ti izjemno heterogeni. Med njimi so mladi, starejši, ženske z otroki in posamezniki, ki se spopadajo z odvisnostjo ali duševnimi boleznimi.
Brezdomstvo: statistika in izzivi
Po podatkih društva Kralji ulice je v Sloveniji med 3000 in 4000 ljudi letno z izkušnjo brezdomstva, medtem ko ocene na nacionalni ravni govorijo celo o 10.000 brezdomnih osebah. Število teh ljudi se povečuje, pri tem pa opažamo nov fenomen – nevidno brezdomstvo. Gre za posameznike, ki sicer ne živijo na ulici, vendar nimajo stalne, varne in primerne nastanitve. Ta pojav je še posebej opazen pri mladih, ženskah in družinah. »Vsak dan se v dnevnem centru Kraljev ulice oglasi med 120 in 150 ljudi,« pravi predsednica društva Hana Košan. »Med njimi so tudi upokojenci, ki sicer imajo streho nad glavo, a jim po plačilu osnovnih stroškov ne ostane niti za hrano.«
Vključevanje zainteresirane javnosti
Ministrstvo za delo je k pripravi strategije povabilo tudi javnost. Do 10. januarja 2025 lahko vsi zainteresirani oddajo svoje pripombe in predloge. Ta vključevalni pristop je ključen za oblikovanje učinkovite strategije, saj brezdomstvo ne pozna meja. Za rešitev te problematike je nujno sodelovanje nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in vsakega posameznika.
Praktični koraki: primer MOL in društva Kralji ulice
Izpostavljeno
Praznovanje čarobnosti, čutnosti in elegance po žensko
Mestna občina Ljubljana (MOL) je v zadnjih letih sprejela več pomembnih ukrepov za lajšanje posledic brezdomstva. Eden najvidnejših projektov je gradnja novega zavetišča na Poljanski cesti, ki bo vrata odprlo leta 2026. Projekt, vreden 3,6 milijona evrov, bo brezdomnim omogočal boljše pogoje za bivanje in dostop do raznovrstnih storitev, vključno z razdeljevalnico hrane, sanitarijami in prenočišči.
Hkrati društvo Kralji ulice v Ljubljani uspešno izvaja program »najprej stanovanje«, ki omogoča brezdomnim posameznikom neposreden dostop do stanovanja brez pogojevanja z drugimi oblikami pomoči. Hana Košan je povedala, da je njihov cilj, da zavetišča niso trajna rešitev, temveč zgolj prehodna faza na poti do samostojnega življenje. Program »najprej stanovanje« naj bi že prinašal konkretne rezultate, saj vse več ljudi ponovno zaživi dostojno življenje.
Evropski pogled na brezdomstvo
Brezdomstvo ni zgolj slovenski problem. Po podatkih Evropskega združenja za brezdomce Feantsa je v Evropi kar 1,3 milijona ljudi brez strehe nad glavo. To številko poganja več dejavnikov, od naraščajočih cen nepremičnin do socialno-ekonomskih neenakosti. V Sloveniji so se cene nepremičnin v zadnjem letu zvišale za 2,4 odstotka, kar še dodatno otežuje dostopnost stanovanj za ranljive skupine. Znotraj EU se zato oblikujejo pobude za usklajeno zbiranje podatkov in razvoj učinkovitih strategij za reševanje brezdomstva.
Zgodbe, ki kličejo po spremembi
Vsaka brezdomna oseba ima svojo zgodbo. Nekateri so na cesto prišli zaradi izgube službe, drugi zaradi razpada družine, tretji zaradi zdravstvenih težav ali odvisnosti. A ne glede na razlog je sporočilo enotno: nihče si ne izbere brezdomstva kot življenjske poti. Tudi najslabši dan pod streho je boljši od najboljšega dne na ulici.
Strategija za preprečevanje in končanje brezdomstva v Sloveniji 2025–2035 je korak v pravo smer. Vendarle pa je to zgolj začetek dolge poti, ki bo zahtevala sodelovanje vseh – od vlade in nevladnih organizacij do nas, posameznikov. Brezdomstvo ni zgolj problem posameznika; je ogledalo družbe, ki mora poskrbeti za vse svoje člane. Ker nihče ne bi smel ostati brez doma. Nihče.
