Evropska komisija je v teh dneh po dolgotrajnem zakonodajnem postopku prepoved uporabe te kemikalije, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi v vseh starostnih skupinah ter se pogosto uporablja v plastikah, smolah, lakih in premazih, razširila še na embalažo za živila in kuhinjske pripomočke oziroma materiale, ki prihajajo v stik z živili. V skladu s prepovedjo se bisfenoli A med drugim ne smejo več uporabljati v izdelkih, kot so zaščitni premazi za kovinske konzerve, plastenke za večkratno uporabo, vodomatih in številnih kuhinjskih pripomočkih.
Evropska agencija za kemikalije (ECHA) bisfenol A uvršča med nevarne kemikalije, saj lahko povzroča hudo draženje oči, alergijske reakcije na koži in draženje dihalnih poti. Povzroča lahko tudi hormonske motnje ter škodljivo vpliva na plodnost in reprodukcijski sistem, čemur so v zadnjih letih pritrdile številne študije. Uporaba kemikalije je že od leta 2011 prepovedana v primeru izdelkov za dojenčke, kot so steklenične za dojenčke in dude. Da prehranska izpostavljenost tej kemikaliji predstavlja tveganje za potrošnike v vseh starostnih skupinah, so leta 2023 poudarili tudi v Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), kjer so na podlagi študije v svojih smernicah zgornjo mejo dopustnega dnevnega vnosa te kemikalije, postavljeno leta 2015, znižali kar za približno 20.000-kratnik.
Mnenju EFSE so sledili v Evropski komisiji, kjer so februarja letos objavili osnutek omejitve namerne uporabe bisfenola A v embalaži za živila in kuhinjskih pripomočkih, na javni poziv na pripombe pa so se takrat odzvali tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), iz katere so Komisiji posredovali svoje pripombe. Po dolgotrajnem postopku je Komisija v teh dneh dokončno uvedla prepoved uporabe te kemikalije v materialih, ki prihajajo v stik s hrano. Kot so pojasnili, se za večino izdelkov uvaja 18-mesečno prehodno obdobje, da se lahko na spremembe pripravi tudi industrija in se preprečijo motnje v verigi preskrbe s hrano. Obstajajo sicer nekatere redke izjeme, pri katerih za kemikalijo bisfenol A trenutno ni alternativnih rešitev oziroma nadomestnih sestavin.
»Zagotavljanje visokih standardov varnosti hrane v Evropski uniji in zaščita državljanov je ena od glavnih prioritet Komisije,« je v izjavi za javnost navedel evropski komisar za zdravje in dobrobit živali Oliver Varhelyi.
ZPS: Zadnji čas, a ni dovolj
Zadovoljstvo nad prepovedjo so že izrazili tudi v ZPS. Kot so nam sicer pojasnili, sami menijo, da so »odločevalci tako na ravni EU kot doma bistveno premalo ambiciozni pri omejevanju nevarnih kemikalij v izdelkih vsakodnevne rabe.« Menijo namreč, da bi bilo treba takoj prepovedati vse bisfenole. »Izkušnje namreč kažejo, da se po prepovedi enega bisfenola industrija preusmeri na naslednjega strukturno podobnega, ki pa je prav tako škodljiv.« Ob tem so poudarili, da je to, da »bisfenol v človeškem telesu posnema delovanje estrogena, znano že skoraj sto let, in skrajni čas je, da postopki za omejevanje in prepoved škodljivih kemikalij stečejo bistveno hitreje.«
Izpostavljeno
Praznična čutnost: 5 nasvetov za izbiro popolnega perila
Dolgo se je molčalo
V ZPS so že ob objavi svoje lanskoletne raziskave, v kateri so ugotavljali, koliko bisfenolov se skriva predvsem v izdelkih za otroke, opozorili, da so škodljive lastnosti te kemikalije znane že dolgo, a je industrija vedno zagovarjala njegovo varnost. Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja so denimo raziskovalci odkrili, da gre pravzaprav za umetni estrogen, škodljive učinke tudi z majhnimi odmerki pa so pozneje potrdili pri laboratorijskih testih na živalih, a se je o tem začelo poročati šele konec prejšnjega stoletja.
»Bisfenoli so postali razširjeni v okolju zaradi stalnih in razpršenih izpustov v vodno okolje, kjer delujejo kot hormonski motilci za okoljske organizme. Ljudje smo jim zelo izpostavljeni, najdemo jih lahko v slini, krvi, urinu (tudi otroškem) in drugih bioloških vzorcih,« so zapisali. Dodali so, da so glede na izsledke različnih raziskav vsi odrasli v Evropi izpostavljeni vsaj nizkim ravnem kemikalije bisfenol A, v največji meri pri »uživanju hrane in pijače, v katero prehajajo iz posode in embalaže, pri otrocih pa iz posodic za hranjenje.«
ZPS je v lanskoletni raziskavi, v kateri so sodelovale potrošniške organizacije iz Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Italije in Slovenije, s štirimi različnimi metodami analiziral 168 izdelkov iz sedmih skupin. Ker je bila raziskava osredotočena na izdelke za otroke, so preverjali izdelke, kot so otroške žabe, slinčki, otroške odejice, grizala, sončna očala, stekleničke ter seveda tudi konzervirano hrano in pijačo za otroke. Kar zadeva embalažo in konzerve za hrano in pijačo, so pri prav vseh vzorcih našli vsaj eno z bisfenolom povezano sestavino, včasih pa tudi do šest, pri čemer je bil pogosto prisoten tudi bisfenol A. Meritve so v vseh primerih izvajali neposredno na notranjem premazu embalaže.
