Danes bo predsednica republike Nataša Pirc Musar v državnem zboru na lastno pobudo nastopila drugič od nastopa funkcije. Kot je namreč napovedala že kmalu po nastopu mandata, si želi vsako leto ob koncu leta nagovoriti državni zbor. Prva točka seje je predsedničino mnenje in stališče, »povezano z oceno odpornosti Slovenije pri odzivu na spremembe in izzive doma in v svetu«. Predsednica republike se bo tako v nagovoru gotovo dotaknila dogajanja na domačem in zunanjem političnem parketu.
V nadaljevanju bodo na vrsti poslanska vprašanja predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom.
Opozicija bo poskušala razrešiti Urško Klakočar Zupančič
V torek bo še zanimivejše. Na vrsti bo predlog za razrešitev predsednice državnega zbora (DZ) Urške Klakočar Zupančič, ki sta ga podali opozicijski SDS in NSi. Nesoglasja med opozicijskima strankama in predsednico DZ so sicer postala stalnica tega sklica DZ; predlagatelji razrešitve Klakočar Zupančič očitajo ponavljajoče kršenje poslovnika DZ, ustave in zakonov ter neprimerno vedenje.
Predlog za razrešitev je sicer sledil postopanju predsednice DZ ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali poslanci SDS. Ti Klakočar Zupančič očitajo kršenje poslovnika DZ, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, Klakočar Zupančič pa je to storila pred potekom 30-dnevnega roka. Takšno kršitev predsednici DZ očitajo tudi ob predlogu za posvetovalni referendum o priznanju Palestine, ko je po njihovem mnenju »za potrebe predvolilne kampanje Gibanja Svoboda izsilila hitro priznanje Palestine«. Predsednica DZ je ob podanem predlogu za njeno razrešitev poudarila, da stoji za vsako svojo odločitvijo, ne glede na rezultat glasovanja pa se bo dan za tem »svet vrtel naprej«.
Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, ki pa jih predlagatelji sami nimajo. Prav tako ne morejo računati na glasove koalicije, ki je v izjavah ob predlogu za razrešitev podprla predsednico DZ. V koaliciji so ocenili, da je to le še en poskus razbijanja in destabilizacije koalicije, ki pa je obsojen na neuspeh.
Minister Boštjančič zavrača vse očitke
V sredo je na dnevnem redu tudi obravnava interpelacije o delu in odgovornosti ministra za finance Klemna Boštjančiča. Opozicijska SDS v interpelaciji ministru med drugim očita oškodovanje javnih financ. V primeru nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani ministru med drugim očitajo protipravno zagotovitev proračunskih sredstev za plačilo kupnine, oškodovanje javnih financ ter negospodarno in nesmotrno upravljanje javnih sredstev. Potrebnih 6,5 milijona evrov za nakup stavbe je bilo namreč zagotovljenih iz splošne proračunske rezervacije, čeprav po ugotovitvah računskega sodišča za kaj takšnega ni bilo podlage.
Zaupanje v ministra kot skrbnika javnih financ pa je po mnenju poslancev SDS porušeno tudi zaradi nakazil njegovega podjetja na račun v davčni oazi. Po poročanju medijev je namreč pred vstopom v politiko prek svojega podjetja Brio, ki je še vedno v njegovi lasti, nakazal 31.000 evrov v Belize v Srednji Ameriki. Boštjančič je tedaj za Pop TV pojasnil, da je šlo za izobraževanje pilotov.
Boštjančič vse navedbe iz interpelacije zavrača. Kot je zapisal v pisnem odgovoru, s katerim se je konec novembra seznanila vlada, v SDS interpelacijo zlorabljajo v politične namene, pri tem pa želijo odvrniti pozornost od bistva problema – da je posel nakupa stavbe na Litijski vodilo ministrstvo za pravosodje. V skladu z zakonom o javnih financah namreč vsako ministrstvo odgovarja za svoje odločitve. »Če bi bil minister za finance odgovoren za vso porabo proračunskih sredstev, vsak nakup, vsako investicijo, ki se zgodi v tej državi, potem ne potrebujemo več drugih resorjev in njihovih finančnih načrtov ali pa drugih neposrednih uporabnikov državnega proračuna, ampak bi zadoščal zgolj obstoj in finančni načrt ministrstva za finance,« je zapisal.
Na izredni seji o dveh predlogih zakonov s področja zdravstva
Po koncu redne seje se bodo poslanci v četrtek sestali še na izredni seji, na kateri bodo po nujnem postopku obravnavali predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti.
Prvi predvideva podaljšanje nagrajevanja ambulant družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev, ki opredeljujejo več pacientov, drugi pa prinaša sistematično ureditev zalog zdravil, usklajuje ureditev z odločbo ustavnega sodišča in uvaja financiranje specializacij farmacevtov.
V predlogu novele zakona iz lekarniške dejavnosti je sicer odmeval člen, ki bi uredil ugovor vesti za farmacevte. V SD in Levici je omenjeni člen po potrditvi na vladi sprožil začudenje, saj da je bil v predlog dodan naknadno, o njem pa niso bili obveščeni. Obe koalicijski partnerici sta se že zavzeli za črtanje člena z naknadnim dopolnilom.
