Novice Svet24

V Sloveniji od leta 2012 velja Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Ta naj bi poskrbel, da osebe, ki so do premoženja prišle nelegalno, tega ne bi obdržale. A v 12 letih, odkar zakon velja, je izkupiček uradnih služb, ki tovrstni kriminal preganjajo, izjemno, izjemno skromen. V tem času so preiskovalci po podatkih ministrstva za pravosodje odredili 73 finančnih preiskav zoper 212 fizičnih in 90 pravnih oseb. Vložili so 39 tožb zoper skupno 81 fizičnih in 12 pravnih oseb. Do konca lanskega leta je bilo pod lupo tožilstva za 35 milijonov domnevno spornega premoženja, skupna vrednost pravnomočno dosojenih zneskov je bila 1,9 milijona evrov (v 12 letih, od začetka izvajanja zakona). V teh letih je bilo odločeno o 26 tožbah, nezakonito pridobljeno premoženje so odvzeli 19 osebam.

Profimedia

Bo znižanje mejnega zneska učinkovalo?

Dokazovanje nezakonito pridobljenega premoženja ni preprosto, saj se osumljeni in obdolženi branijo na vse mogoče načine: trdijo, da so jim denar posodili v tujini, po možnosti osebe, ki več ne živijo ali se je za njimi izgubila vsaka sled; nemalo se jih sklicuje na dediščino in darila v okviru družine. Cokla v izvrševanju zakona je tudi odločba ustavnega sodišča iz leta 2018, da zakon za nazaj ne more veljati. Tako so padli vsi postopki, v katerih so organi pregona preiskovali premoženje nezakonitega izvora, ki je bilo pridobljeno pred letom 2012. Po pojasnilu pravosodnega ministrstva je prag za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja pri 50.000 evrih postavljen previsoko. Z novelo zakona ga bodo predvidoma znižali na 10.000 evrov.

Zahtevnost preiskave in kratki roki

Na ministrstvu priznavajo, da je zbiranje podatkov v primerih odkrivanja in dokazovanja premoženja nezakonitega izvora zahteven proces. »Finančna preiskava je strokovno zahtevna, vanjo so vključeni različni državni organi, lahko jo razširijo, nemalokrat tudi na pridobivanje podatkov o premoženju v tujini. Slednje ovira pravočasno zbiranje relevantnih dokazov in podatkov za odločitev o nadaljnjem postopku pred sodiščem. Enomesečni rok za vložitev tožbe v primeru, ko je bilo predhodno odrejeno začasno zavarovanje premoženja, je prekratek. V praksi so pogosti primeri (okoli 40 odstotkov obravnavnih zadev), da oseba premoženje, ki ga je imela v določenem obdobju v primerjavi s svojimi zakonitimi dohodki nesorazmerno veliko, deloma ali v celoti porabi, skrije ali preusmeri v tujino, pri čemer gre za situacije, ki so nastopile pred vložitvijo tožbe, zato s tožbo ni mogoče zahtevati niti tako imenovanega nadomestnega odvzema,« so o ovirah, na katere naletijo pri dokazovanju premoženja nezakonitega izvora, povedali na ministrstvu za pravosodje.

Temelj postopka je finančna preiskava

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne ureja pregona kaznivih dejanj, temveč postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora. Ključen je za uvedbo finančne preiskave, so poudarili na ministrstvu za pravosodje. »Za učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora sta odločilnega pomena njegovo odkritje in zavarovanje v zgodnji fazi postopka. Finančna preiskava je najmočnejše orodje, ki ga ima država na voljo za odkrivanje in zavarovanje nezakonitega premoženja. Od finančnih preiskav sta namreč v nadaljevanju odvisna število vloženih tožb in obseg odvzetega nezakonito pridobljenega premoženja.«

Potrebna sprememba

Za spremembo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora so se odločili, da bi omogočili učinkovitejše postopke. »Cilj je okrepiti sodelovanje vseh organov, odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v praksi. Upoštevati je treba načelo, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo.«